Alkohol prodali tudi štirinajstletnici

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 21. april 2018 / 11:33

V trimesečni akciji v kranjskih gostinskih lokalih so mladoletniki in vidno opiti kot skriti kupci zlahka prihajali do alkohola. Od 105 poskusov nakupa alkohola je bilo namreč neuspešnih zgolj pet.

Kranj – Kranjski gostinci so se v akciji inštituta Utrip, v kateri so od oktobra do decembra lani preverjali dostopnost alkoholnih pijač mladoletnim in močno opitim osebam, izkazali zelo katas­trofalno. Od 150 poskusov nakupa alkohola v dvanajstih gostinskih lokalih na območju kranjske občine so bili namreč mladoletni in vidno opiti zavrnjeni samo petkrat, je razložil Matej Košir, direktor Inštituta Utrip, ki je izvajal akcijo, ki je pokazala na zelo brezbrižen odnos gostincev do prodaje alkohola mladim in opitim.

V trimesečni akciji konec lanskega leta v kranjskih gostinskih lokalih so kot »skriti kupci« sodelovali mladi aktivisti zveze Brez izgovora ter mladi poklicni in amaterski igralci. Pri mladoletnih sta bili od 48 poskusov nakupa alkohola zabeleženi le dve zavrnitvi, od tega ena zavrnitev v paketu z »mo­čno opitima« igralcema. Pri mladih, ki so igrali močno opitost, pa je v 102 poskusih nakupa alkohola prišlo le do treh zavrnitev, a še v teh primerih so mladi igralci »okrepili« stopnjo opitosti z vidne na močno.

Ob tem zbode tudi podatek, da gostinci niti v enem primeru prodaje alkohola mladoletnikom niso preverjali njihove starosti. Le v enem primeru so preverjali starost igralca, ki pa je bil polnoleten, a je bil videti mlajši. Aktivistka Brez izgovora Lucija Pečlin je pojasnila, da so mladi igralci, ki so sodelovali v akciji, v gostinskih lokalih lahko kupili vse alkoholne pijače, tudi žganje, do alkohola pa je lahko prišlo celo 14-letno dekle. »V vseh primerih skritega nakupovanja v Kranju je alkohol dobila 14-letnica. Ta oseba ni bila samo videti mladoletna, bila je otrok,« je poudarila.

Do podobno skrb vzbujajočih podatkov so prišli tudi s pilotno raziskavo o pitju alkohola med mladoletnimi, ki so jo izvedli decembra lani na glasbeni prireditvi Ritem mladosti v Ljubljani. V testnem vzorcu 52 naključno vprašanih mladoletnih oseb jih je skoraj 52 odstotkov na prireditvi konzumirala alkohol – po večini žgane pijače (blizu 89 odstotkov) in pivo (dobrih 44 odstotkov), vino pa je konzumiral vsak četrti anketiranec. Skoraj tri četrtine vprašanih je alkohol dobilo v trgovini, slaba petina pa na sami prireditvi. Od tega jih je kar 59 odstotkov do alkohola prišlo samih.

Prekomerna raba alkohola med mladostniki zlasti ob koncih tedna je relativno novejši fenomen, na katerega se država, lokalne skupnosti in starši trenutno še ne znajo ustrezno odzivati, opozarja Košir. Nekateri starši so začeli svojim otrokom prepovedovati prisostvovanje v nočnem življenju, še več pa se jih odziva preveč permisivno in strpno do pitja alkohola s strani otrok, češ da gre za del odraščanja. Preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola je možno spremeniti le s celovito nacionalno in lokalno strategijo, kar pa je dolgotrajen proces, v katerega morajo biti vključeni različni deležniki – od občine, policije, zdravstva in nevladnih organizacij do vrtcev, šol in medijev, je še dodal.

Nevladne organizacije predlagajo, da bi v Sloveniji tako kot lani za tobak tudi za prodajo alkohola uvedli licence. »Licence delujejo po enostavnem principu – prvič prodaš mladoletni osebi, dobiš kazen, medtem ko se ti, ko drugič prodaš mladoletni osebi, enostavno odvzame dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač. Kazen mora močno udariti po žepu, sicer prodajalci v svoj proračun vračunajo plačilo bizarno nizkih kazni za prekrške,« je povedal Jan Peloza, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.