Marij Pregelj, retrospektiva

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 1. april 2018 / 15:15

Nadja Zgonik: »V družinskem okolju, ki je Preglja oblikovalo v tako odločilni meri, je kraljevala beseda. Središče življenja družine Pregljevih je predstavljal ustvarjalni oče, pisatelj Ivan Pregelj. Predanost umetniškemu poklicu je bila zanj življenjska nuja, in takšen zgled so prejemali štirje otroci, najstarejši sin Bogo, v družini so ga klicali Mirko, potem Nataša, Marij in Bazilija, imenovana Punči. Na eni strani zgoščena ustvarjalna atmosfera, na drugi pa očetov lik, ki ga je treba preseči in obiti po lastni ustvarjalni poti … Marijevo nagnjenje do likovne umetnosti je opazila že mati, ko je bil star 7, 8 let, in ga – takrat so še živeli v Kranju – poslala v uk k podobarju Matiji Bradaški …« / Dane Zajc: »Marij Pregelj je zapustil svet brez lepote. Stvaritev iz sivine. Iz prelomljenih ploskev. Sivina je kakor megla, ki je ušla iz Dachaua, se razlila čez svet in vsrkala vase preteklost in sedanjost. V njej stojijo njegovi strašni ljudje, ki izgubljajo svoje antropomorfne oblike in privilegije. Odločeni so storiti vsakršno dejanje, dejanje ljubezni in dejanje hudodelstva, saj so pravkar izgubili svoje maske in si bojo vsak trenutek privzeli drugačno obliko. Ker prihajajo iz sivine, lahko vsak čas zginejo vanjo, se spet prikažejo drugačni. Ne poznajo strahu, ker so sami strahovi. Kakor v legendi o Ugetsu se pojavljajo na svojem čolnu-sliki, pogledajo v nas z belimi očmi pa že zginjajo za novo zaveso megle. Glave so jim polmeseci, četrtinke lubenice, na siv balon narisan obraz. Na ta platna je vdrla sopara iz kotla, kjer se je kuhalo skupinsko kosilo za njegovo generacijo, ki je bila najbolj prizadeta, najbolj razredčena ob padcu evropske civilizacije.« / Martina Vovk: »Pet desetletij je minilo od nastanka najbolj vrhunskih slik Pregljevega zadnjega obdobja, od slikarjeve oporoke v slikah Polifem, Portret Vaska in ikonične slike Diptihon I, II. Od takrat je Marij Pregelj v številnih zapisih, študijah in monografijah slovenskih in nekdaj jugoslovanskih avtorjev že davno dosegel enoglasno vrednostno sodbo, da gre za umetnika najožjega kroga vrhunskih umetnikov njegovega kulturnega okolja v drugi polovici 20. stoletja.« (Str. 14, 17, 32)

Gornji odlomki so iz kataloga, ki ga je ob retrospektivi Marija Preglja izdala Moderna galerija. Lani je minilo 50 let od njegove smrti, letos bo že 105 let od njegovega rojstva v Kranju, 8. avgusta 1913. Razstava je na ogled še do 20. maja. Enkratna priložnost, da vidimo nekaj res dobrega!