Kako kislo bo mleko

Na okrogli mizi v Šenčurju o ukrepih kmetijske politike po letu 2021, predlogu nagrajevanja kmetov, ki ustvarjajo tržno proizvodnjo, nacionalni ovojnici, ki naj bi se znižala za od deset do petnajst odstotkov ...

Šenčur - Društvo Glas dežele je skupaj z gorenjskimi kmeti v ponedeljek v Šenčurju priredilo okroglo mizo Kako kislo bo mleko ob zaključku naslednje kmetijske politike. »Ključno je, koliko denarja si bomo mlekarji v predpogajalskem obdobju uspeli zagotoviti v skupni kmetijski politiki 2021–2027. Cene mleka na trgu zelo nihajo in se lahko zgodi hud zlom,« pravi Marko Dolinar iz društva Glas dežele. Boji se, da mladi ne bodo več videli smisla v prevzemu kmetij, če ne bodo imeli zagotovljene eksistence.

Prof. dr. Stane Kavčič z Biotehniške fakultete je v uvodu predstavil izhodiščni predlog modela neposrednih plačil po letu 2021, ki podpira perspektivne družinske kmetije, osnovno načelo pa je nagrajevanje tistega, ki pridela več hrane za trg. »Vsa kmetijska gospodarstva s tržno proizvodnjo bi bila upravičena do plačil, bi pa nekoliko višje spodbude prejeli tam, kjer od kmetijstva živijo,« je pojasnil Kavčič. Osnovni predpogoj za pridobivanje spodbud bi bil status aktivnega kmeta. Z vrednotenjem po proizvodnji hrane bi izločili tiste, ki zgolj pobirajo subvencije, je razložil. Izhodiščna vrednost tržne proizvodnje je lahko na primer najmanj 500 evrov/ha, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) je dopustno znižanje na najmanj 200 evrov/ha. Dodatni kriterij je lastništvo vsaj 20 odstotkov zemljišč, ki jih obdeluje kmetija, s strani članov kmečkega gospodinjstva. Posredno pa je dodatni kriterij tudi minimalna obtežba na kmetijah, ki imajo v rabi travinje. Predlagana spodnja meja je 0,2 glave velike živine (GVŽ)/ha v OMD-območjih, izven njih pa 0,5 GVŽ/ha. Za kmetije z razmeroma majhnimi površinami bi veljali poenostavljeni pogoji,« je Kavčič navedel nekaj izhodišč.

»Menim, da se bo večina tržno usmerjenih kmetij videla v takem modelu, čeprav ni nikomur pisan direktno na kožo, in da je lahko dober tudi za državo, čeprav pomeni precejšen prelom z dosedanjo usmeritvijo,« je dejal. Pričakuje sicer, da bo na koncu izbrana precej drugačna rešitev, se pa boji, da bo razmeroma težavna za izvajanje ali pa ne bo dosegla svojega namena: »Ne delam si utvar, da smo sposobni doseči konsenz, ki bi na tem področju izčistil zatečeno stanje – to pa vodi v nazadovanje in skorajda iz leta v leto manjšo samooskrbo s hrano v Sloveniji.«

Kavčičev predlog je Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Tadeja Kvas Majer označila za zelo drzen: »Sporočilo Evropske komisije ne naslavlja skupne kmetijske politike na način, kot je bila predstavljena. Vsi ukrepi so proizvodno vezani, od aktivnega kmeta do osnovnega plačila. Verjamem, da vsi tukaj razmišljate zelo podobno. Čeprav se govori, da bomo sami lahko ustvarili svojo prihodnost, to ne bo tako enostavno.« Držati se bodo morali pravil Svetovne trgovinske organizacije, ki gre, je dejala, ravno v nasprotno smer: subvencije so mišljene kot neke vrste stabilnost za kmetijo oz. tisto, česar kmet ne more doseči na trgu. Na ministrstvu so že pripravili različne delovne skupine, v katere so povabili nevladne organizacije in naj bi v kratkem začele delovati. Tako bodo skušali poenotiti različne interese, je dejala: »Najti moramo skupno pot, kaj želimo z našim kmetijstvom narediti.«

Določiti prioritete

Tudi Tomaž Lisec, državnozborski poslanec in predsednik odbora za kmetijstvo, je poudaril, da bo treba izbrati nekaj kmetijskih panog, ki jih bodo nato prioritetno zagovarjali znotraj evropskega kmetijskega prostora. Kot ugotavlja, želimo imeti razvite mnoge kmetijske panoge, a ne moremo biti samozadostni na vseh področjih. Prof. dr. Kavčič pa meni, da postavljanje prioritetnih sektorjev ni stvar kmetijske politike, temveč je odvisno od naravnih danosti: »Nima smisla metati denarja v sektorje, kjer nimamo nobenih možnosti. Od tistih na odgovornih položajih je treba zahtevati, da imajo svoje mnenje, ne pa da ustanavljamo delovne skupine in komisije samo zato, da ni nihče odgovoren.«

Marko Dolinar iz društva Glas dežele je dejal, da je prav, da direktorici direktorata dajo jasno sporočilo, da je Kavčičev predlog dobro izhodišče za nadaljnja pogajanja. Podporo njegovim usmeritvam so izkazali tudi na občnem zboru Govedorejskega društva Kranj - Tržič, je povedal predsednik Anton Šenk.

Kmet Tomaž Mis iz Zavrha pod Šmarno goro je spomnil, da je leta 1991 Slovenija imela čez 76-odstotno samooskrbo, danes ni niti 30-odstotna: »Pet tisoč aktivnih kmetov ne more preživeti 15 tisoč pasivnih kmetov, poleg tega je na področju slovenske kmetijske birokracije več kot polovico ljudi in zavodov preveč. Treba bo začeti delati, ne samo ustanavljati komisije in delati projekte, ki samo požrejo denar, kmet pa od tega nima nič.«

Kdo je aktivni kmet

Navzoče je zanimalo tudi, na kakšen način se bo ugotavljalo, kdo je aktivni kmet. Pristop samo glede na prihodek ni dovoljen, je pojasnila Kvas Majerjeva. »Zagotovo bo potrebno še kaj drugega, kar pa ni enostavno določiti. Marsikdo bo zaradi tega izpadel, marsikdo bo na novo vstopil.« Dejala je, da so predlagali, da bi delovno skupino vodil Branko Ravnik, sicer direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). »Tam je največja različna populacija kmetijskih gospodarstev in znotraj njih je najtežje uskladiti, kdo je aktivni kmet,« je povedala. Sporočilo evropske komisije sicer opredeljuje pravega kmeta kot tistega, ki se s kmetijstvom preživlja.

Ivan Tičar, tudi predsednik sveta kranjske območne enote KGZS, je vprašal, kako bo evropska komisija po novem določila ovojnico. »To je zelo pomembno, slovenski mlekarji ne morejo nikoli biti tako veliki kot ostali v EU in mi smo že v startu, kar se tiče cenovne politike, povoženi,« je pristavil. Razprava o večletnem časovnem finančnem okviru je predvidena maja, je odvrnila Kvas Majerjeva. »Ne vem točno, kako bo potekala zadeva, naše stališče je, da Slovenija ne sme izgubiti ovojnice, kot jo imamo trenutno.« je dejala. So pa predvidevanja, da se bo ovojnica znižala, kot je dejal Lisec, po zadnjih informacijah za od 10 do 15 odstotkov.