Nesmrtna Laura
Francesco Petrarca, eden največjih evropskih pesnikov vseh časov, je postavil bleščeč besedni spomenik Lauri de Noves, poročeni De Sade, v katero se je nesmrtno zaljubil na veliki petek, 6. aprila 1327, v cerkvi sv. Klare v Avignonu, kjer je bil v tistem času papeški dvor. Lauri je bilo 15 let, ko so jo oddali v zamož 16. 1. 1735. V Avignonu je slovela kot lepotica zlatih las, čudovita gospa, zgledna zakonska družica, ki je rodila 11 otrok, ko jo je 6. aprila 1348 pokosila kuga. Točno 21 let po tem, ko je med velikonočnim bogoslužjem uročila Petrarco, se ji je življenje izteklo. Raziskovalci Petrarcovega življenja in dela nimajo jasnih dokazov, da je bila Laura de Sade resnično tista ženska, ki jo je opeval Petrarca. V 366 sonetih, kolikor jih je napisal kot kalejdoskop ljubezenskega čaščenja in svojih muk, ima Laura nešteto obrazov … Nihče ne ve, ali je kdaj s Petrarco govorila ali je bila samo povod za sanjski privid pesnikove fantazije. Svoj »Canzoniere«, napisan v italijanskem jeziku – vse drugo je Petrarca pisal v latinščini –, zbirko 366 sonetov, kancon, stanc in madrigalov je devetkrat predelal in Stihi, kakor je »Canzoniere« prevedel Andrej Cepuder, so izšli na Slovenskem 1980, obogateni z izčrpnimi podatki … Petrarca, eden prvih evropskih humanistov, je zapustil obsežen opus proznih, tudi zgodovinskih del, pisem in dokumentov, ki nam razkrivajo osebnost z žgočimi vprašanji: kdo sem, kaj sem, kaj so moji cilji, kaj poslanstvo … Vabili so ga v najvišje službe, a nobene ni dokončno sprejel, čeprav je večkrat potoval po Evropi kot odposlanec cerkvenih ali posvetnih oblasti … V tistih letih, ko je bival na majhnem samotnem posestvu v Vauclusu, nedaleč od Avignona, je z bratom osvojil tudi Mont Ventoux, zato ga imajo nekateri tudi za zaščitnika evropskega alpinizma. Danes pa Mont Ventoux – Vetrovna gora velja za najtežjo etapo v dirki po Franciji.
Enolončnica Mont Ventoux
Za 6 oseb potrebujemo: 150 g mesnate slanine, 2 veliki čebuli, 5 strokov česna, 2 vejici rožmarina, 5 vejic timijana, 80 g črnih oliv brez koščic, 200 g suhih češpelj brez koščic (v nekaterih inačicah recepta jih izpuščajo), 6 žlic olja, 500 g svinjine, 500 g govedine, 125 g korint (zelo majhne črnikaste rozine, ki so dobile ime po mestu Korint; imajo močnejšo aromo kot svetlejše vrste rozin), 500 ml rdečega vina (cabernet sauvignon), 1 žlico zelenih poprovih zrn, 200 ml smetane, 1 žlico konjaka/vinjaka.
Meso narežemo na kocke 2 cm x 2 cm in ga na olju dobro opečemo; prav tako zrežemo na kocke, čeprav manjše, čebulo, česen in slanino in posebej steklasto prepražimo. Z olivami vred dodamo mesu, pridamo še timijan, rožmarin, češplje in korinte ter zalijemo z vinom. Pekač damo v pečico, ogreto na 200°, in dušimo približno eno uro. Vejice rožmarina in timijana odstranimo, meso poberemo iz pekača in omako gostljato ukuhamo. Nato vrnemo meso v posodo, dodamo smetano, zelen poper in konjak/vinjak in v pečici dušimo še približno 20 minut oziroma dokler se meso ne zmehča.
Ponudimo z bageto ali žafranovim rižem in solato.
Pa dober tek!