
Pesem povezuje Slovence
Kako prav je imel pokojni koroški zborovodja in skladatelj Pavel Kernjak, ko je sonarodnjakom položil na srce, da »bomo živeli, dokler bomo peli«. Če je kaj značilnega za nas, Slovence, še posebej za tiste, ki so ostali za mejami naše države, je to pesem. To dokazujejo številne prireditve, ki jih organizirajo naši sonarodnjaki na tujem, dve pa še posebej izstopata.
Prva je leta 1973 začeta Koroška poje. Letošnja je bila v začetku marca v celovškem Domu glasbe, posvečena pa je bila 110. obletnici rojstva dr. Franceta Cigana, duhovnika, vzgojitelja mladih, zbiratelja in zapisovalca starih pesmi, skladatelja in zborovodje. Nič neobičajnega ni, da je imel dr. Cigan do slovenske pesmi poseben odnos. Rojen je bil v Prekmurju, kjer je bila slovenska beseda pogosto na preizkušnji. Druga pa je pevska karavana Primorska poje. Letošnja je 49., na 32 koncertih pa poje blizu 200 zborov iz Primorske in Italije, kjer živijo Slovenci. Primorska je začela prepevati v začetku marca, zadnji koncert pa bo v nedeljo, 22. aprila. Na letošnjem pevskem potovanju se še posebej spominjajo skladateljev Brede Šček, Vinka Vodopivca in Miroslava Vilharja. Vinko Vodopivec je ikona primorskega petja in ni zbora, da ne bi imel v programu vsaj ene od njegovih pesmi. Vilhar pa nam je zapustil besedilo za Lipo, ki jo je uglasbil Davorin Jenko, sam pa je med številnimi znanimi pesmi uglasbil Po jezeru bliz' Triglava …
Eden od koncertov letošnje prireditve Primorska poje je bil v nedeljo na Trbižu. Na njem ni pela samo Primorska, ampak tudi Koroška. Predstavljali so jo Moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana pri Klopinjskem jezeru pod vodstvom Franca Starca, vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Šusterja in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa pod vodstvom Dominika Jurce. Primorsko pa so zastopali Ženska vokalna skupina Jezero Doberdob, Ženski pevski zbor Spodnja Idrija, Moški pevski zbor Izola in Mešani pevski zbor Brnistra Pobegi. Trbiški koncert je bil nekaj posebnega. Predstavnik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth je povedal, da na Trbižu že 15 let na takih koncertih skupaj pojejo Primorci in Korošci. Pesem tudi na tak način povezuje Slovence. Taki koncerti so za Kanalsko dolino še važnejši tudi zato, ker slovenščina v javnosti in v šolah ni uradno priznana, koncerti pa kažejo, da sta slovenska beseda in pesem v Kanalski dolini še živi. Največ zaslug za to imata Slovensko kulturno središče Planika in Združenje don Mario Černet.