Sneg zavrl sanacijo

Po decembrskem vetrolomu so bile januarja ugodne razmere za posek poškodovanega drevja, februarsko sneženje pa je sanacijo zaustavilo.

Kranj – Močan veter, ki je pihal od 11. do 13. decembra lani, je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval v Sloveniji približno 2,2 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega 153 tisoč »kubikov« na Gorenjskem.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so doslej ugotovili 83 tisoč kubičnih metrov poškodovanih iglavcev in pet tisoč »kubikov« listavcev, skupno torej približno 88 tisoč kubičnih metrov. Na območju krajevne enote (KE) Preddvor je 28.830 kubičnih metrov poškodovanih dreves, v KE Poljane 26.889, Železniki 16.479, Kranj 11.345 in v KE Tržič 4518 »kubikov«. Vse poškodovano drevje je na območju, ki ga ogroža lubadar. Lubadar se je namreč v zadnjih treh letih razširil v vse gozdove: v letu 2015 je najbolj prizadel sestoje na ravnini in na območjih, ki jih je močno poškodoval žled, v naslednjih dveh letih pa se je razširil tudi v višje lege, proti Jelovici, na Jezersko in v Jelendol. Kot je povedal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, so doslej lastnikom gozdov izdali za sanacijo vetroloma 904 odločbe za skupno nekaj več kot 35 tisoč kubičnih metrov dreves. Veliko odločb so izdali za gozdove v nižjih legah, medtem ko jih za območja, kamor dostop zaradi visoke snežne odeje ni možen, še niso mogli izdati. Med takšna območja sodijo Jelovica ter višji predeli v krajevni enoti Tržič in na Jezerskem. Pri določitvi rokov za izvedbo del so upoštevali več kriterijev – poškodovane drevesne vrste, količino poškodovanega drevja, koncentracijo in lokacijo poškodb, nadmorsko višino, razširjenost lubadarja, delovne razmere in prognozo glede razvoja lubadarja. Za nižinske gozdove v bližini jeseni odkritih žarišč lubadarja in za katere so bile ob izdaji odločb ugodne razmere za posek, so določili rok konec marca, za ostale gozdove v predelih do tisoč metrov nadmorske višine, ki jih manj ogroža lubadar, rok konec aprila, za gozdove v predelih nad tisoč metrov nadmorske višine rok konec maja, za posek listavcev pa so roki daljši, večinoma do konca leta. »Ocenjujemo, da so roki realni,« je dejal Janez Logar in dodal, da je veliko lastnikov gozdov izkoristilo ugodno vreme v začetku leta, tako da so doslej posekali že okrog 13 tisoč »kubikov« dreves.

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je vetrolom poškodoval 65 tisoč kubičnih metrov drevja. Poškodovano drevje je razpršeno po celotnem območju, večinoma je v višje ležečih predelih, največ v Bohinju, na Jelovici, Pokljuki pa tudi na Mežakli in v alpskih dolinah. V vetrolomu so najbolj »nastradali« nestabilni in komaj sanirani sestoji, ki jih je že prej poškodoval lubadar. »V zavodu za gozdove se zavedamo, da le pravočasna sanacija podrtega drevja pomeni tudi preprečitev nadaljnje namnožitve lubadarja, zato smo decembra in januarja izdajali odločbe tako za spravilo v vetrolomu poškodovanega drevja kot lubadark, pri tem pa smo določili roke za izvedbo del v razponu konec marca do sredine maja, odvisno od nadmorske višine in snežnih razmer,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da je februarsko sneženje zaustavilo sanacijo in da se bo sanacija v višje ležečih gozdovih zaradi debele snežne odeje (na Pokljuki je bila debela več kot dva metra) zanesljivo zamaknila. Lastnikom gozdov so doslej izdali odločbe za posek približno 25 tisoč kubičnih metrov v vetrolomu poškodovanega drevja, pri tem pa so sočasno označevali tudi lubadarke, teh so označili za posek 20 tisoč kubičnih metrov. Neizpolnjevanje sanacijskih rokov, ki se bodo iztekli aprila in maja, bodo presojali od primera do primera. Če bodo na primer ugotovili, da zimske razmere niso omogočile pravočasne sanacije, bodo hkrati s sklepom o izvršbi del določili naknadni rok, po tem roku pa bo izvajalec brez dodatnega obveščanja izvedel dela na lastnikove stroške.