
Steklo naše ljubo
V kranjski Mestni hiši je na ogled vitrina meseca z naslovom Magična moč antičnega stekla.
Kranj – Ta trenutek se ozrite po prostoru. Zagotovo ste zasledili tudi kakšen predmet iz stekla, če ne drugega, vsaj okno. Si danes sploh lahko predstavljamo svet brez stekla in na drugi strani ali vemo, da je steklo »staro« vsaj štiri tisoč let in velja za enega prvih umetno izdelanih materialov? »Izdelki iz stekla so na videz iz oddaljenih časov, a so vendarle prisotni v našem vsakdanu,« opozori avtorica tokratne vitrine arheologinja ddr. Verena Perko in nadaljuje: »Rimljani so začeli z masovno proizvodnjo – in kje v Sloveniji imamo lepše primerke iz tistega časa kot na današnjem Ptuju. Seveda sem poklicala dolgoletno kolegico – ''Mojca ali imaš kaj zame?''« Arheologinja Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je izvrstna poznavalka in tudi skrbnica številnih rimskodobnih izkopanin v tamkajšnjem muzeju. Kranjske zbirke stekla namreč niso bogate, po besedah Perkove je nekaj eksponatov že vključeno v razstavo Železna nit, medtem ko nekoliko več eksponatov iz obdobja pozne antike še čaka na predstavitev.
Tudi ptujske muzejske zbirke so ta čas bolj ali manj v depojih, saj stalna arheološke razstave ni, čeprav je po besedah Vomer Gojkovičeve ob bogatem gradivu vsaj še petsto tisoč kosov neinventarizirnega gradiva. »Zato sem še toliko bolj vesela vsake priložnosti, ko na takih tematskih razstavah ljudem pokažemo našo bogato dediščino. Danes smo predvsem dediči znanja iz preteklosti, ki ga prilagajamo za današnji čas. Znana je krilatica, da kjerkoli na Ptuju zasadiš lopato v zemljo, ven pogleda Rimljan. In lahko potrdim, da je bil Petovanski obrtniški predel eden največjih daleč naokrog.« Za razstavo je namenila nekaj značilnih in za obiskovalce tudi vizualno zanimivih eksponatov, datiranih od prvega do petega stoletja, ki so bili izdelani bodisi v eni od štirih steklarskih delavnic v tem delu Slovenije bodisi so bili uvoženi od drugod. Večina stekla je iz grobnih najdb.
Tako si lahko ogledamo različne vrče, parfumske stekleničke za dišavna olja, škatlico za shranjevanje pečata, stekleno žaro v obliki dvoročajnega vrča, tako imenovane solznice, ki so jih uporabljali pri žalovanju, različne umetelno oblikovane in okrašene čaše pa tudi steklen nakit in emajlirano posodje ter krožnik iz t. i. millefiorskega stekla. Perkova je za razstavo pridobila tudi nekaj eksponatov iz drugih muzejev, Goriškega, Tolminskega in Posavskega muzeja Brežice. Izpostavila je še zanimiv kos z dna steklene posode z motivom Antinosa, ki naj bi bil ljubček rimskega cesarja Hadrijana in s seboj nosi posebno zgodbo, o kateri številni obiskovalci odprtja razstave ter kasnejšega predavanja o moči stekla v antiki lahko več izvejo tudi iz kataloške knjižice, ki jo je ob razstavi pripravila ddr. Verena Perko.