Janja Kraševec pravi, da je sodelovala le pri dogovorih za desetmilijonsko posojilo H&R, medtem ko se je o šestmilijonskem posojilu GBD Skupine nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež dogovoril sam. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv)

Še danes ne ve, zakaj sta kredita Merfinu sporna

Na sojenju zaradi domnevno nezakonitega obvodnega financiranja Merfina pri prevzemu Merkurja v letih 2008 in 2009 so zaslišali tedanjo finančno direktorico Merkurja Janjo Kraševec.

Ljubljana – »Oba kredita sta bila kratkoročna, ob dogovarjanju pa niti pomislila nisem, da ne bi bila vrnjena ali da bi bilo z njima karkoli narobe. Pravzaprav še danes ne vem, v čem sta kredita sporna,« je minuli petek na sojenju nekdanjima predsedniku in članu uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku in Tilnu Zugwitzu, nekdanji direktorici GBD oz. G Skupine Ani Klemenčič in predsedniku uprave idrijske družbe H&R Edvardu Svetliku na ljubljanskem okrožnem sodišču povedala nekdanja finančna direktorica Merkurja in namestnica direktorja Merfina Janja Kraševec. Specializirano državno tožilstvo obdolženim očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju zaradi posojil, ki ju je GB v letih 2008 in 2009 odobrila H&R (deset milijonov evrov) in GBD Skupini (šest milijonov evrov), ki sta denar takoj posodili naprej Merfinu. S tem naj bi banka omogočila prepovedano obvodno financiranje prevzema Merkurja, s čimer naj bi se izognila preveliki izpostavljenosti do Skupine Merkur. Trčku tožilstvo očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi podpisal lažno kazensko ovadbo zoper družbenike G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo šestmilijonskega posojila.

Ničesar niso skrivali

Kraševčeva je sodniku Gorazdu Fabjančiču pojasnila, da je sodelovala le pri dogovarjanju za desetmilijonsko posojilo družbe H&R, ki je lastnica idrijske Hidrie, medtem ko pri pogovorih z GBD skupino ni sodelovala, se pa je v zgodbo vključila kasneje, ko so iz kranjske družbe zahtevali poplačilo šestmilijonskega kredita. Razlog za najem obeh kreditov naj bi bil izognitev preveliki izpostavljenosti Merkurja oz. Merfina do Gorenjske banke, je pojasnila. »Kolikor se spomnim, se na sestanku v Idriji ni ničesar skrivalo, razgovori so bili popolnoma odprti, ni se skrivalo, za kaj gre pri tem financiranju. Šlo je v bistvu za prošnjo našemu partnerju in nihče ni niti pomislil, da bi šlo lahko karkoli narobe. Merkur je tedaj imel najbolj uspešno leto v poslovanju. Predstavili smo situacijo in nato sklenili dogovor,« je razložila Kraševčeva. Kot je še dodala, se je pri najemanju kreditov predvidevalo, da ne H&R ne GBD Skupina ne bosta nosila bremena poplačila, sicer verjetno v ta posel nihče niti ne bi privolil. Na vprašanje tožilke Tanje Frank Eler, ali sta bila Hidria in GBD seznanjena, da denar posojata za nadomestitev 25-milijonskega kredita, ki ga je Merfinu dal anhovski Salonit, priča ni znala odgovoriti. Ob tem je Edvard Svetlik znova zatrdil, da o tej okoliščini niso bili seznanjeni in da so s kreditom Merfinu zgolj naredili uslugo poslovnemu partnerju.

Delnice naj bi še rasle

Za kredit pri GBD Skupini se je dogovarjal samo predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, je še dejala Kraševčeva, ki se je v zgodbo vključila potem, ko so v Merfinu nastopile težave z vračilom. »Problem se je pojavil s krizo, ko so banke zahtevale svoja sredstva nazaj, kar pa se tedaj ne bi smelo dopustiti. Tako se je prvenstveno izpolnjevalo zahteve bank, ostali upniki pa so ostali na stranskem tiru. Sama sem predlagala, da se vsi upniki obravnavajo enako in da se vrne kredit tudi GBD, a se predsednik uprave ni strinjal, ker bi bila potem ogrožena likvidnost,« je povedala.

Ob tem je potrdila, da je Ani Klemenčič večkrat zahtevala vračilo kredita. Posojilo GBD je imela banka na podlagi tripartitne zastavne pogodbe zavarovano tudi z delnicami Merkurja, vendar pa v pogodbi ni bilo predvidene opcije, kaj storiti, če kritje ne bo zadoščalo, kar je bilo sicer jasno že ob sklenitvi pogodbe, saj vrednost zastavljenih delnic ni pokrivala celotnega posojila, je opozorila Klemenčičeva. Kraševčeva je odgovorila, da ob sklepanju zastavne pogodbe verjetno nikomur ni prišlo na misel, da bo vrednost cene delnic Merkurja padla, temveč so vsi računali, da bo še zrasla. »Iz števila zastavljenih delnic se sicer da sklepati, da je bilo to zelo formalnega značaja, ne pa zato, da bi kdo sploh pričakoval, da bi se te delnice kdaj morale unovčevati,« je še dejala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 30. junij 2014 / 10:42

Upanje za jeseniški hokej

Novoustanovljeni klub HDD Jesenice daje upanje za ponoven vzpon članskega hokeja na Jesenicah.

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.