Pripravlja novo pesem

Njena Nostalgija je nastala lani poleti. Azijo ima rada, ker je preprosta, ljudje pa prijazni. Nazadnje smo jo spremljali v vlogi voditeljice resničnostnega šova The Biggest Loser Slovenija. Poje pa že od malega. Govorimo o vedno nasmejani svetlolaski Špeli Grošelj.

Januarja se je Špela odpravila na Filipine. Na zaslužen dopust, bi lahko rekli. Filipine je prvič obiskala leta 2012, ko je obiskala zgolj en otok, tokrat pa sta se s fantom odločila, da želita videti čim več. Tako je bilo 14-dnevno potovanje kar naporno, saj sta večino časa preživela na avtobusih, letalih, trajektih ... »Razdalje so na Filipinih precejšnje, ceste slabe, zato na primer za dvestokilometrsko pot z avtobusom potrebuješ sedem ur ali več. Vseeno sva se imela odlično, videla sva kar nekaj otokov, doživela veliko lepih trenutkov ... Vendar pa mislim, da se na Filipine ne bova več vrnila. So mi kakšne druge destinacije pustile boljši vtis. Azijo imam rada, ker je tako preprosta. Ljudje so prijazni, cene so nizke v primerjavi z Evropo, narava lepa. Pa sama energija tam mi zelo odgovarja.«

Letos januarja je praznovala tudi rojstni dan. »V začetku januarja sem pozdravila Kristusova leta.« (smeh) Nadaljuje, da je bil letošnji 8. januar res lep. »Presenetila sta me tako prijateljica kot fant. Od sreče sem pol dneva prejokala. (smeh) Zelo rada praznujem rojstne dni, a letos zaradi prevelike gneče časovno ni zneslo, ampak kmalu bo spet čas za eno pravo ''žurko''. Zadnja je bila za mojo tridesetico in lahko se zgodi, da bo naslednja za 35 let. (smeh) Bistvo teh praznovanj je, da se družim z ljudmi, ki jih imam rada. Tempo življenja poskrbi, da se čez leto ne vidimo toliko, kot bi si želeli. Zato mi veliko pomeni, da vsaj tisti dan oziroma noč ''zažuramo'' in ustvarjamo lepe spomine.«

Ker smo se s Špelo pogovarjali ravno v času, ko se je v Sloveniji odvijal predizbor za letošnjo Emo, nas je zanimalo, ali jo spremlja. Pravi, da vsako leto. »To je stalnica že od mladih nog. Pogrešam pa tiste čase, ko je Ema dejansko ponujala pesmi, ki so postale hiti, ki jih še danes radi poslušamo ali pojemo. Zadnja leta ni več tako in tudi letošnji nabor skladb me je razočaral. Leta 2006, ko smo z Atomiki zasedli tretje mesto, je Ema postregla z vsaj petimi res ''hit skladbami'', zadnja leta pa ... Žalost.«

Nazadnje smo vas spremljali v vlogi voditeljice šova The Biggest Loser Slovenija. Slovensko občinstvo vas je dobro sprejelo in nekako smo pričakovali, da vas bomo gledali tudi v drugi sezoni, pa je odjeknila vest, da ne več.

»Ja, tudi mene je ta novica presenetila. (smeh) Sploh zato, ker sem bila že decembra dogovorjena, da vodim tudi drugo sezono. Kaj se je po mojem odhodu na dopust dogajalo, ne vem, niti to zdaj ni več pomembno. The Biggest Loser Slovenija sem delala z veliko ljubeznijo in zelo sem hvaležna, da sem bila del tako uspešne sezone, ki se je zaključila z odličnimi rezultati naših tekmovalcev. Zelo sem vesela tudi vseh pozitivnih in spodbudnih sporočil in komentarjev, ki mi jih zadnje tedne namenjajo gledalci – takšne stvari se res lepo berejo. Sploh zato, ker smo v našem okolju bolj kot pohvale vajeni prejemati negativne kritike. (smeh) Vse v življenju se zgodi z razlogom in očitno mi vodenje druge sezone šova ni bilo namenjeno. Čas pa bo zagotovo pokazal, zakaj je bilo tako.«

Kakšen izziv pa vam je predstavljajo vodenje resničnostnega šova?

»The Biggest Loser Slovenija ni klasičen resničnostni šov. Ima pozitivno noto, zato sem ga vodila z veliko vnemo. V resničnostnih šovih, ki smo jih vajeni iz preteklosti, so bili v ospredju prepiri, spletke, negativna čustva …, pri nas pa smo poudarek dajali izgubljenim kilogramom, treningom, poti k boljšemu življenju. Zagotovo mi je bil format pisan na kožo tudi zaradi moje osebne izkušnje s kilogrami, saj sem točno vedela skozi kaj vse gredo tekmovalci pa tudi kdaj je kdo ''zabušaval'' oziroma iskal bližnjice. Je bilo pa to moje prvo vodenje kakega resničnostnega šova in zelo sem hvaležna vesolju za to izkušnjo.«

Kako naprej? Vas še vleče pred televizijske kamere?

»Televizija je samo ena od stvari, s katerimi se ukvarjam, saj smo svobodni umetniki običajno aktivni na več področjih. Projekti pridejo in gredo, to ni redna služba in tu konstante ni. Televizija je poleg glasbe moja velika ljubezen, zato se nikakor še ne poslavljam od nje. Trenutno počnem to, kar delam že zadnjih 15 let: pevski nastopi, vodim in povezujem različne prireditve, sodelujem pri sinhronizaciji najstniške telenovele Jaz sem Luna in živim tako, kot sem pred šovom.«

Spominjamo se vas tudi iz priljubljene pevske zasedbe Atomik Harmonik. Kako pa se vi spominjate tistih časov?

»Nanje imam zelo lepe spomine. Naše velike priljubljenosti sem se začela zavedati šele takrat, ko sem zapustila skupino. Prej je bilo naše življenje tako intenzivno in tako hitro, da nismo niti dojemali, kako zelo smo bili uspešni. Ta zgodba je absolutno edinstvena in neponovljiva, seveda pa se življenje vrti dalje, prinaša nove izzive in uspehe.«

Ste že kot otrok radi peli?

»Pojem že od malega. Mami pravi, da sem vsakič, ko sva šli v trgovino, pela blagajničarkam meni zelo ljubo Debelo dekl'co. (smeh) S šestimi leti sem začela peti v otroškem, kasneje v mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija, potem sem s 17 leti postala članica najstniške zasedbe Foxy Teens in nato skupine Atomik Harmonik. Sedaj sem že osmo leto na samostojni poti, pa če me vprašate, bom pela do smrti.« (smeh)

Če ostaneva pri petju – Špela kot pevka: kaj se dogaja z njo?

»Moja zadnja skladba No­stalgija je izšla julija lani, potem pa smo že začeli s snemanjem šova The Biggest Loser Slovenija, zato sem sicer poleg snemanja oddaj tudi nastopala, nisem pa izdala nobene skladbe, ker je bila ta načrtovana, ko zaključim projekt. Zdaj je torej ta čas ... (smeh) Demo posnetke že poslušam in z menedžerjem načrtujeva iz­id nove, moje dvanajste skladbe.«

Kaj torej prinaša prihodnost?

»To je pa vprašanje za babo Vango.« (smeh)