Vojska podhranjena

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. marec 2018 / 17:00

Medtem ko so državni poslanci o težavnem položaju Slovenske vojske razpravljali na izredni seji, se je javnosti predstavil novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder.

Premalo vojakov, iztrošena oprema

Slovensko vojsko je v zadnjih treh letih zapustilo 379 pripadnikov več, kot jih je vanjo vstopilo, za njeno normalno delovanje pa vojski primanjkuje vsaj 1238 ljudi, je v sredo opozoril novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder. Obenem je prepričan, da bo bataljonska bojna skupina, oblikovana v 72. brigadi Slovenske vojske, ki je na nedavnem ocenjevanju po merilih Nata Creval dobila oceno nepripravljena na bojevanje, kar je z vrha generalštaba odneslo Andreja Ostermana, po dodatnem usposabljanju uspešno prestala ocenjevanje Creval in misije v tujini niso ogrožene. Ker se bo bataljonska bojna skupina popolnoma posvetila dodatnemu usposabljanju, je Geder poveljniku sil že naložil vpoklic pogodbene rezervne sestave. Novi načelnik generalštaba je opozoril tudi na iztrošeno opremo, ki se marsikje bliža predvideni življenjski dobi, ter na nujnost dviga plač v Slovenski vojski. Po njegovih informacijah je plača slovenskega vojaka leta 2008 dosegala več kot 90 odstotkov povprečne slovenske bruto plače, danes pa le še 55 odstotkov. Še posebej pa je Geder zaskrbljen zaradi nizkih sredstev, ki se namenjajo vojski, zato ugotavljajo, da srednji bataljonski bojni skupini ne bosta dosegli zahtevane operativne bojne zmogljivosti v zahtevanih časovnih rokih. V državnem zboru pa je ta teden potekala izredna seja o razmerah v Slovenski vojski. Poslancem je na njihovo zahtevo svoje mnenje o stanju v Slovenski vojski predstavil tudi predsednik republike Borut Pahor kot vrhovni poveljnik obrambnih sil. Med drugim je predlagal sprejem zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju. »Varnost je postala manj zanesljiva, zato je treba v varnost več vlagati,« je dejal Pahor. Slovenija za vse institucije nacionalne varnostni skupaj namenja 1,8 odstotka BDP, po predsednikovem mnenju pa bi lahko v naslednjih desetih letih brez hujšega odrekanja za druge potrebe razvoja države za varnost namenili okrog 2,5 odstotka BDP.

Napoved nove stavke

V Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS) so za 11. april napovedali stavko. Med stavkovnimi zahtevami sta osemodstotni linearni dvig plač, kolikor je bilo zaposlenim odvzeto v času varčevanja, in nadaljevanje pogajanj za odpravo anomalij v okviru pogajanj v javnem sektorju, so zapisali v sporočilu za javnost.

Za zaščito žepov državljanov

SDS in NSi sta ta teden v parlamentarno proceduro vložila predlog ustavnega zakona za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. S tem so se v obeh strankah odzvali na novico, da naj bi NLB pred kratkim na lastno roko poplačala zahtevek iz ene od sodb hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki, menda je šlo za dobrih 800.000 evrov. Po besedah prvaka SDS Janeza Janše predlagajo tri nove člene, s katerimi bi med drugim NLB prepovedali izplačilo kakršnihkoli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB, če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade preko Finančne uprave RS nemudoma, brez sodnih postopkov in kakršnihkoli zavlačevanj, slediti kompenzacija. Gre za zaščito slovenskega pravnega reda, mednarodnega prava in predvsem za »zaščito vaših žepov«, je poudaril Janša. Tožbe na hrvaških sodiščih v imenu in za račun hrvaške države vodita Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka, in sicer za devizne vloge nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prenesene v hrvaški javni dolg in poplačane.

Zrak toplejši za dve stopinji

V zadnjih petdesetih letih se je temperatura zraka v Sloveniji dvignila za dve stopinji, veča se število vročinskih valov, pogostejša so tudi obdobja obilnih padavin, so ta teden sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Na Arsu so spremljali podnebje v obdobju 1961–2011, pri tem pa so analizirali podatke glede povprečnih temperatur zraka, količine padavin, snežne odeje ter sončnega obsevanja z več kot 300 meteoroloških postaj v Sloveniji. Ugotovili so, da se povprečna temperatura zraka v vseh letnih časih skozi desetletja povišuje, še najbolj pa je to opazno poleti in spomladi. Toplejše so tudi zime, vendar je spremembe v tem letnem času težje ugotavljati, saj je med najbolj mrzlimi in najtoplejšimi zimami tudi 10 stopinj razlike v povprečni temperaturi, medtem ko so poletja med seboj toplejša ali hladnejša le za stopinjo, dve.