V ljudeh je vedno nekaj dobrega

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. marec 2018 / 07:28

Jeseničan Marko Lukan je po seriji zanimivih intervjujev z znanimi obrazi Jesenic in z zanimivimi prebivalci Slovenije zdaj napisal še knjigo. Ta nosi naslov Nagrada, v njej pa skozi koncept sedmih smrtnih grehov želi nastaviti ogledalo današnji družbi ...

Na jeseniško sceno je opazneje stopil pred nekaj leti, ko je na spletu začel objavljati intervjuje z obrazi iz domačega kraja in z zanimivimi prebivalci Slovenije. S svojimi drugačnimi, dostikrat zelo osebnimi vprašanji se skuša dokopati v samo sredico, v bistvo sogovornikov. Da rad koplje po človekovi notranjosti, pravi, in da ima očitno v sebi nekaj, zaradi česar se mu ljudje odprejo. Zlasti ženske. "Začnejo govoriti o stvareh, ki jih niso govorile nikomur. Ne vem, pravijo, da imam take prijazne rjave oči, da mi zaupajo ..."

Svojim sogovornikom v intervjujih vedno najde tudi posebno poimenovanje. Dekle s čarobnim nasmehom je Petra Pirc McDowell, predsednik Anže Pogačar, Evica Eva Sršen, dušni pastir Bogdan Knavs, Vesna the great Vesna Ažman, potujoči obdelovalec figovega lesa Nizar Al Tinawi … Nazadnje je intervjuval slovito češko trenersko ime, Františka Výbornýja, Gospoda odličnega, kot ga je imenoval. Intervju je zapisal kar v »češki slovenščini« ...

Pred svojo beležko (diktafona, pravi, ne uporablja) bi rad dobil še marsikoga zanimivega. Predsednika Boruta Pahorja, denimo. Ali pa legendarnega Janeza Stanovnika. Pa Svetlano Makarovič, ki je tako posebna in zanimiva, da bi se z njo zagotovo hitro ujel, je prepričan. »Poslal sem ji na roke napisano pismo, tja v dom starostnikov, kjer živi. Odgovor še čakam, malo že obupavam ..."

Pred dvema letoma ga je pretresel begunski val, ki je pljusknil tudi mimo Jesenic. Razmišljanje o tem, kako ljudje prehitro začnemo obsojati, soditi, ga je spodbudilo, da se je lotil pisanja. Tokrat knjige. Ta sicer ne govori o begunski krizi, temveč o dogajanju v neki občinski strukturi, ki ni poimenovana ("Ne gre za Jesenice!"). Zgodba se zapleta okoli imenovanja častnega občana, ki poleg naziva prinaša tudi nagrado 30 tisoč evrov. Od tod tudi naslov knjige: Nagrada. Zanjo se poteguje sedem ljudi, s katerimi avtor potegne vzporednico s sedmimi smrtnimi grehi. A da ne bi bilo vse preveč črno, na koncu v čisto vsakem liku najde nekaj dobrote. "Ker je v ljudeh vedno nekaj dobrega," je prepričan avtor, ki si želi, da bi iz knjige bralci znali potegniti tudi kakšno skrito sporočilo. Knjiga je izšla pri založbi 5ka Izobraževanja, Petra Škarja pa je bila tista, ki je verjela vanj in skrbi za to, da bo knjiga prišla med ljudi. "Ne slab, obupen sem v prodaji. Verjamem pa v svoje pisanje in dober občutek imam, ker vem, da me ljudje rabi berejo. Stvari, ki ji napišem, morajo iz mene, čisto enostavno, ne želim pa nikomur ničesar vsiljevati ali ga učiti," pravi.

Zlasti na Jesenicah so ga ljudje zasuli s prošnjami za knjigo, celo takšni, ki sicer nikoli ne preberejo nobene knjige. "Najbolj posebno je bilo pa mnenje moje mame, ki je rekla, da je knjigo prebrala v enem 'šusu', v dnevu, dveh. Je rekla: 'V knjigi je vse o tebi in en kup seksa ...' Ampak jaz res nisem hotel pisati o sebi. Ja, seksa pa nekaj je, to je res. Je pa tudi nekaj ljubezni, nekaj cinizma, nekaj 'žlehtnobe', nekaj dobrote, vsega, česar je nekaj tudi v življenju ..."

Marko je prepričan, da je v življenju tako: če se ti ena vrata zaprejo, se ti zagotovo odprejo druga. Sam je tega izkusil veliko. Kot sin delavskih staršev in najboljši učenec v osnovni šoli se je vpisal na vojaško šolo in od tam po treh mesecih pobegnil ("Težave imam z avtoriteto, že od nekdaj."), zatem pa obtičal v četrtem letniku srednje strojne šole in nikoli stopil na tako želeno filozofsko fakulteto ...

Danes je, četudi že sedmo leto brezposeln, prepričan, da formalne izobrazbe niti ne potrebuje, zanj je fakulteta življenje samo. Ogromno bere, piše, razmišlja, uporablja domišljijo. Pravi, da mu zgodb ne bo zmanjkalo. Samo Jesenice jih imajo vsaj 15 tisoč. Lepih, manj lepih. A vsaka je po svoje zanimiva ... Morda se tudi te, ki jih razkriva v svojih intervjujih, nekoč preselijo z računalniškega ekrana v še eno knjigo.