Ivan Podržaj in trd novinarski kruh

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (137)

V Podnartu na Gorenjskem se je leta 1866 rodil prvi predsednik slovenske narodne vlade, državnozborski poslanec na Dunaju, kasneje veleposlanik na Dunaju in velik gospodarstvenik Josip vitez Pogačnik. Dvaindvajset let za njim se je v Podnartu 27. februarja 1888 rodil kot sin železničarja Janeza Podržaja tudi pisatelj in časnikar Ivan Podržaj. Sicer ni bil primerljiv s slavnim Pogačnikom, vendar je doživljal za tiste čase nekako značilno novinarsko pot.

Osnovno šolo je obiskoval v Hirtu na Koroškem, nato v Mirni Peči, Višnji Gori, Trebnjem, na Koroški Beli, v Šentvidu (Št. Vidu) nad Ljubljano. Gimnazijo je zaključil po bivanju v raznih internatih. Leta 1911 vstopil v semenišče v Gorici, v tretjem semestru izstopil in bil domači učitelj pri grofu Mels-Colloredu v Gorici. Ker so mu prošnjo za javno priznanje srednješolskih študij zavrnili, je opustil misel za nadaljnje študiranje in nastopil časnikarsko službo pri Straži v Mariboru. Ker se je usmeril v nacionalno jugoslovansko politiko, se je jeseni 1913 vrnil v Gorico kot dopisnik Dneva in leta 1914 stopil v poročevalsko podružnico tega lista.

Med prvo svetovno vojno je bil najprej interniran, nato pa je opravljal različne vojaške in civilne službe. Leta 1919 je postal glavni urednik Jutra, vendar je sredi leta odšel v Prago. Jeseni 1919 je prevzel Mariborskega delavca, bil leta 1920 nekaj časa v uredništvu Slovenskih novic, nato brez dela. Leta 1923 je bil urednik Jutranjih novosti in tednika Radnički glasnik. Potem ko je bil nekaj časa ponovno brezposeln, je vstopil v uredništvo Jutra. Leta 1926 je bil nekaj časa tudi glavni urednik. Jutro je bilo v letih 1920–1945 politični dnevnik. Nastalo je iz nasprotovanj med staroliberalci Ivana Tavčarja, ki so imeli Slovenski narod, in mladoliberalci Gregorja Žerjava. Po letu 1924 je bilo glasilo Samostojne demokratske stranke na Slovenskem. Jutro je bilo najbolj bran ljubljanski dnevnik in se je zaradi kakovostnega novinarstva uveljavil po Sloveniji. Poleg redne izdaje je imelo še izdaje za Gorenjsko, Primorsko in tujino. Ponedeljkova tedenska izdaja se je leta 1927 osamosvojila in do leta 1943 izhajala pod imenom Ponedeljek.

Zaradi radikalnega socialističnega prepričanja je Ivan Podržaj večkrat prišel navzkriž z lastniki listov, kjer je bil zaposlen. Zato je bil leta 1941 odpuščen tudi z Jutra, proti koncu vojne je postal delničar pri Prehranjevalnem zavodu, po drugi svetovni vojni pa je leta 1945 vstopil v uredništvo Ljudske pravice, oddelek za zunanjo politiko. Svoje članke iz vseh časnikarskih področij je pisal večinoma brez imena, redko pa s podpisom Notus.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Cesar Jožef II. je 27. 2. 1782 izdal ukaz, s katerim so bili dohodki verskega sklada, ki ga je tega leta zasegel cesar, namenjeni za »pospeševanje regije in dobro bližnjega«.

V Zgornjih Gorjah pri Bledu se je 29. 2. 1836 rodil diplomat, gospodarstvenik in politik Jožef Schwegel. Priimek je zapisoval tudi kot Švegel ali Žvegel. Kot diplomat je uspel doseči za Franca Jožefa, da je prišla BiH pod avstro-ogrsko upravo.

V Tatenicah na Moravskem se je 2. 3. 1848 rodil inženir, kemik, plemič in vojaški poveljnik Johann von Schwab. Izredno je bil uspešen pri napredku in razvoju kamniške smodnišnice.

V Križah pri Tržiču se je 4. 3. 1863 rodil duhovnik in narodni delavec Josip Grašič. Bil je prvi predsednik Družbe sv. Mohorja za Hrvate v Istri.