V Lizbono potuje Lea Sirk
Osemindvajsetletna Primorka zase pravi, da je na glasbenem področju precej trmasta. Pod zmagovalno pesem Eme 2018 Hvala, ne! se podpisuje (kot soavtorica) tako pod glasbo kot besedilo in tudi aranžma. Ker je bilo letos njeno vodilo moderna glasba, je potrkala na vrata Tomyja DeClerqua, odličnega producenta elektronske glasbe in didžeja. »Eurosong namreč potrebuje skladbo, ki pretrese celo dvorano,« pravi Lea. Doda še, da ima balade sicer rada, a zdaj ni čas zanje. Pa tudi po duši je bolj divja, plesalka in tako je oziroma so njeno pesem kot končni izdelek tudi »zapakirali« na način, kot smo lahko videli in slišali na letošnjem odru Eme.
Da je pri glasovanju skoraj od vseh žirij dobila dvanajst točk, jo je presenetilo. »Morda je pa ravno občutek neobremenjenosti naredil svoje. Na nastop sem se res želela dobro pripraviti, pa ne zato, ker je to Ema, ampak ker se za vsak nastop pripravim. Želela sem plesati in mislim, da je bila to dodana vrednost, ki je ustvarila zmagovalno kombinacijo.«
Ko jo vprašamo, ali gremo v Lizbono po zmago, se navihano zasmeji: »Sem realistka, ne maram sanjariti o nečem. Bi bila pa zmaga na Eurosongu na neki način prav zabavna, ker bi to pomenilo, da so šli planeti ravno pravi čas mimo in se je vse poklopilo.« Nadaljuje: »Smo majhna država in ne vem niti, kako bi speljali Eurosong ... Zdi pa se mi, da potrebujemo ''odštekane'', drugačne nastope, da smo sploh opaženi. Kljub temu da sem proti, da se počutimo majhne – da imamo kompleks majhnosti, vseeno vztrajam, da moramo biti drugačni: imamo lepo državo, imamo jezik, ki zveni zelo trdo in ga moramo zapakirati mehkeje, in večkrat sem v pesmi ubrala pot, da izgovarjam besede hitro in včasih tudi površno, da sploh ''pridem čez'', ampak na koncu mladina zna besedilo odpeti. Večje zmage od tega, da Slovenec poje s teboj, ni.«
Lea je postala pevka mimogrede, ker si je vedno želela, da bi bila na odru. »Bila bi televizijska, radijska voditeljica …,« našteva, »vse, kar je v zvezi z mediji.« Privlači jo adrenalin, ki ga doživljaš na odru v živo; to jo polni. Študirala je flavto, peti pa je začela samo zato, ker jo je, kot smo že omenili, mikal oder. Njeni starši so se na začetku držali za glavo, češ naj neha ali pa se nauči peti, v smehu še doda. Ostala je pri petju, uspelo ji je priti med t. i. back vokaliste v Sloveniji. Bilo je ogromno snemanj, oddaj, Eurosong – in vse te izkušnje so se po drugi hčerki Sii združile: Lea je kot osebnost postala zrelejša, pojavilo pa se je vprašanje, koga naj bi se, metaforično, še bala. Potem je v njeno življenje vstopil Pop TV z oddajo Znan obraz ima svoj glas. In tu je Lea postala druga oseba: »Našla sem svoj prostor; ljudi, ki so enako kreativni kot jaz in me ne zavirajo pri mojem smehu; mi dovolijo, da govorim primorsko z napakami in so toliko verjeli vame, da so mi dali tako težke izzive, da še sama nisem verjela, da mi bo uspelo – in to me je izoblikovalo v osebo, ki se ne boji ničesar več.«