Bo zdravnika strah napisati napotnico?

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 20. februar 2018 / 09:53

Na območju kranjske območne enote ZZZS so osebni oz. družinski zdravniki januarja letos v povprečju izdali 168,49 napotnice, največ izdanih je bilo 568. Vlada je predvidela morebitne denarne kazni za zdravnike, ki bodo neupravičeno napotovali. Do tega ukrepa so kritični pri Zdravniški zbornici Slovenije kot tudi strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksander Stepanović, dr. med.

Ljubljana, Kranj – V nedavno sprejetem vladinem Splošnem dogovoru v zdravstvu obstaja možnost, da bo strošek pregleda, ki bo posledica strokovno neustrezne napotitve, obračunan splošnemu oz. družinskemu zdravniku, ki je izdal napotnico. Minis­trica za zdravje Milojka Kolar Celarc je opozorila na veliko nepotrebnih napotitev na sekundarno raven, kar je po njenem mnenju tudi del težav predolgih čakalnih vrst. Pojasnila je, da je nova stopnja nujnosti napotitve »zelo hitro« prvenstveno namenjena pacientom s sumom za rakava obolenja, iz bolnišnic pa dobiva informacije, da je na to stopnjo enormno veliko napotitev tudi za druga stanja. Minis­trica je prepričana, da morajo osebni zdravniki merila glede stopnje nujnosti upoštevati, zdravniki na sekundarnem nivoju pa imajo po istem zakonu možnost, da naredijo triažo napotnic, če niso jasne diagnoze, napotnice.

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je na vlado naslovila poziv, da razveljavi sklep, da bi družinski zdravniki v prihodnje morali kriti stroške domnevno neupravičenih napotitev bolnikov na specialistične preglede. V ZZS opozarjajo, da je tak sklep nezakonit, saj ga je vlada dodala mimo vsakega dogovarjanja v predhodnih stopnjah sprejemanja Splošnega dogovora. »Zdravnik bo v strahu pred kaznijo, ki lahko sledi domnevno napačnemu napotovanju, verjetno res manjkrat napisal napotnico, pri tem pa lahko spregleda kakšen pomemben znak bolezni, ki bo za pacienta lahko tudi usoden,« je poudarila predsednica ZZS dr. Zdenka Čebašek Travnik.

Na območju kranjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so osebni oz. družinski zdravniki januarja letos v povprečju izdali 168,49 napotnice, največ izdanih je bilo 568 (vir: NIJZ). To so le napotnice, ki so evidentirane v sistemu eNaročanja, ki jih je kot elektronske izdal že zdravnik napotovalec, ter papirne napotnice, ki so bile kasneje vnesene kot e-napotnice. V tej statistiki ni papirnih napotnic, ki morda obidejo sistem eNaročanja.

Denarno kaznovanje je nekaj nepojmljivega

Za mnenje smo vprašali strokovnega vodjo Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksandra Stepanovića, specialista splošne medicine. »Morebitno denarno kaznovanje izvajalcev zaradi preveč napotitev je v razvitem svetu nekaj nepojmljivega in zdravniki družinske medicine bomo storili vse, da se to določilo umakne. V primeru, da bo do kaznovanja dejansko prišlo, nam namreč grozi razpad sistema napotovanja in morda tudi izvajanja družinske medicine v javnem zdravstvu. Administrativno določanje upravičenosti napotitev posega v strokovno avtonomnost zdravnikov in nas oddaljuje od tega, da bi bilo možno bolnika obravnavati celostno, vključno s socialnim in ekonomskim vidikom, ki sta poleg bolezni same prav tako ključnega pomena za zdravstveni izhod. Ravno zaradi neugodnih okoliščin, ki niso strogo medicinske, so odločitve zdravnikov družinske medicine večkrat drugačne, kot bi bile, če bi lahko bolezen z matematično natančnostjo opredelili po izraženosti določenih simptomov. Naj navedem samo najbolj preprost primer: zdravljenje (in napotovanje) zaradi pljučnice pri starejši osamljeni osebi s številnimi kroničnimi boleznimi je zelo različno od zdravljenja sicer enake pljučnice pri predhodno zdravi osebi, kjer je možna celovita domača oskrba. Zdravniki družinske medicine se zavzemamo za strokovno utemeljeno napotovanje in menimo, da bi moralo ministrstvo razmere v zdravstvu urejati na vsebinskih in ne na administrativnih temeljih. Seveda je v ozadju poskus krajšanja čakalnih dob, česar pa tovrstne odredbe ne bodo učinkovito rešile. Zdravniki družinske medicine se ne nameravamo podrediti ustrahovanju z administrativnimi uredbami in bomo še naprej po svoji strokovni presoji bolnike z ustrezno stopnjo nujnosti napotili na sekundarni nivo, če bodo možnosti za diagnostiko oz. zdravljenje pri nas izčrpane. Krajšanje čakalnih dob na plečih tistih bolnikov, ki so potrebni pregleda pri kliničnem specialistu, in s kaznovanjem zdravnikov zaradi napotovanja je nesprejemljivo. Za krajše čakalne dobe bo politika potrebovala drugačne vzvode reševanja težav.«