V Šolskem centru Škofja Loka v vajeniški obliki ponujajo izobraževanja za oblikovalce kovin-orodjarje. / Foto: Tina Dokl (arhiv)

Še novi programi za vajence

Že v letošnjem šolskem letu so se določeni izobraževalni programi na posameznih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki, v prihodnjem šolskem letu pa se bo mreža šol in izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, še razširila.

Na Gorenjskem so v letošnjem šolskem letu začeli poskusno uvajati vajeništvo v programu oblikovalec kovin-orodjar v Šolskem centru Škofja Loka in tako pridobili 25 vajencev. V prihodnjem šolskem letu se bodo v gorenjski regiji v vajeniški obliki izvajali še trije programi, in sicer mizar in strojni tehnik prav tako v Šolskem centru Škofja Loka ter slikopleskar v Šolskem centru Kranj. "Gre za poklice, ki so bili s strani delodajalcev prepoznani kot deficitarni in bi zato učenci po zaključku šolanja lažje našli zaposlitev," je na predstavitveni delavnici o vajeništvu v prostorih Območne zbornice za Gorenjsko poudarila Ana Žemva Novak iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Zakon o vajeništvu po besedah Ane Žemva Novak delodajalcem nudi priložnost, da začnejo vzgajati in usposabljati prihodnje sodelavce že v času šolanja ter tako pomeni dobro priložnost za zmanjševanje kadrovske vrzeli, ki nastaja pri določenih poklicih. Vajeništvo ima po njenih besedah že danes v nekaterih evropskih državah, kot so Švica, Danska, Nemčija, Avstrija ali Velika Britanija, močno tradicijo. "Pri GZS se zavzemamo za to, da bo tudi v Sloveniji kmalu prepoznano kot uspešen način izobraževanja mladih." Vajeništvo namreč omogoča zgodnejše zaposlovanje mladih ter bolj usklajeno ponudbo in povpraševanje po kadrih, zgodnejšo poklicno socializacijo in torej lažji prehod iz izobraževanja v delo ter boljšo usposobljenost delavcev glede na potrebe gospodarstva. Kot so ugotovili z raziskavo med vajenci, ki se letos že uvajajo v delo, je vajeniška oblika zanje privlačna predvsem zaradi tega, ker med izobraževanjem polovico časa preživijo v podjetju, kjer imajo ob sebi usposobljenega mentorja. V vajeniški obliki izobraževanja se namreč vsaj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, kar okvirno pomeni 56 tednov v treh letih, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji in znaša povprečno 22 odstotkov oziroma 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih. Vajeništvo pa mlade pritegne tudi zaradi vajeniške nagrade, ki v prvem letniku znaša 250 evrov, v drugem 300 in v zaključnem letniku 400 evrov.

Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandidati najdejo tudi na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pri čemer seznam delodajalcev sproti dopolnjujejo. Šole, ki bodo izvajale vajeniško obliko izobraževanja, bodo izvajale tudi običajno šolsko obliko izobraževanja, v sklopu katere se praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih izvaja na podlagi kolektivne ali individualne učne pogodbe, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da sta si obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, enakovredni in zagotavljata udeležencem povsem enak standard izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enako možnost za nadaljevanje izobraževanja. "Prednost vajeniške oblike pa je, da udeležencu omogoča zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, saj večajo možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju." Vajenci pa imajo prednost tudi v primeru omejitve vpisa v izobraževalni program na izbrani šoli, kjer se bo izvajal program tudi v vajeniški obliki. Kandidati, ki bodo v roku predložili vajeniško pogodbo, torej najkasneje do začetka izbirnega postopka oziroma 19. junija, bodo namreč izvzeti iz izbirnega postopka.

Vajenci si med šolskim letom lahko tudi premislijo in prestopijo iz vajeniške v šolsko obliko izobraževanja, po zaključenem izobraževanju pa niso obvezani ostati v podjetju, kjer so delali kot vajenci. Zato se delodajalci, ki želijo obdržati vajence tudi po koncu šolanja, zavarujejo tako, da jim ponudijo še kadrovsko štipendijo, je ob tem pojasnila Saša Kocijančič iz Šolskega centra Kranj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 15. junij 2008 / 07:00

Na ogled vsi - izmi tega sveta

V četrtek so v Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli razstavo izbora del, ki so jih v 43 letih slikarske kolonije Izlake-Zagorje ustvarili udeleženci, Prešernovi nagrajenci. "Mislim, da gre za kompe...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Vozovnice prek spleta

Pri Avtobusni postaji Ljubljana so se letos še posebej pripravili na povečanje števila potnikov na primestnih in mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa ob informativnih dnevih. Zato s...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Novi programi na Gorenjskem

Na ravni srednjega poklicnega izobraževanja bodo v Srednji biotehniški šoli Kranj prihodnje šolsko leto izobraževali tudi peke in slaščičarje, česar doslej na Gorenjskem še ni bilo. V Srednji...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Najbolj iskani poklici v Sloveniji

Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo med najbolj iskane poklice pri nas na ravni visoke izobrazbe sodijo: univerzitetni diplomirani inženir strojniš...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Manj mest za izredni študij

Prihodnjim študentom bo letos na voljo 24.874 vpisnih mest na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Največ mest v gimnazijskih programih

Osnovno šolo na Gorenjskem letos končuje 2066 učencev, gorenjske srednje šole pa razpisujejo 2598 vpisnih mest.