Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 12. junij 2021 / 14:20

Iz nahrbtnika je ukradel denarnico

Šenčur – Kranjski policisti so ta teden obravnavali tudi priložnostno tatvino v Šenčurju. Storilec je občanu, ko je ta odšel v notranjost gostinskega lokala, iz odloženega nahrbtnika ukradel denarn...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Mladi glasbeniki "po pustno"

V soboto so učenci in učitelji iz Glasbene šole Kranj na pustni koncert v svoje vrste "spustili" šegavega pusta.

Gospodarstvo / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Govedorejci bodo izvolili novo vodstvo

Begunje, Kranjska Gora, Srednja vas, Breznica - Ta konec tedna bodo občni zbori štirih kmetijskih društev. Jutri, v soboto, z začetkom ob pol desetih dopoldne bo pri Jožovcu v Be...

Prosti čas / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Bled ima zvezde

Takšen je naslov zabavnega večera, ki so ga pripravili študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, občutek tistega iz preteklosti - spet bo vse kot nekoč, pa boste lahko doživeli na...

Kultura / petek, 11. marec 2011 / 07:00

V Prešernovem gledališču Zaprta vrata

Ne, Prešernovo gledališče ne zapira vrat, pač pa premierno uprizarja temeljno delo francoskega eksistencializma.

Kronika / petek, 11. marec 2011 / 07:00

V enem letu ob pet avtomobilov

Gorenjski policisti nepoboljšljivim kršiteljem cestnoprometnih predpisov zasežejo vsako leto več vozil. O njihovi nadaljnji usodi odloča sodišče. Lani je bil rekorder šestdesetletni voznik iz okolice...