Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje / torek, 17. julij 2012 / 07:00

Novice izpod Krvavca

Novice izpod Krvavca, 17. julij 2012, št. 1

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Raje v vodi kot na suhem

Če bi izbirali najbolj plavalno družino na Gorenjskem (in verjetno tudi v Sloveniji), bi bili to Marčunovi iz Spodnjih Dupelj. Mami Mateja je bila plavalka, ta šport pa je navdušil tudi pet njenih otr...

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Anketa: Banke so globoko zabredle

Ob zadnjih hudih finančnih težavah Cipra, kjer bodo pod pritiskom EU obdavčili bančne vloge nad sto tisoč evri, mnogi vlečejo vzporednice s Slovenijo. Pa nas je res treba skrbeti za svoje prihranke?

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

V Heliosu želimo lastnika, ki bo ravnal odgovorno

Konzorcij lastnikov, med njimi so banke, ki so zaplenile lastniški delež Zvona, se je pred meseci odločil za prodajo domžalske Skupine Helios. Skupina je lani ustvarila 4,44 milijona evrov dobička, ro...

Radovljica / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Za polovico zmanjšali stroške sejnin

Po sprejemu novega pravilnika so v občini Radovljica lani za sejnine porabili več kot polovico manj denarja kot leto poprej. Občina je svoje obveznosti poravnavala tekoče in v zakonskih rokih.

Tržič / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Denar za usad in ureditev brežine iz rezerve

Tržič - Tržiški občinski svetniki so se na zadnji seji strinjali, da iz proračunske rezerve namenijo do 58 tisoč evrov za sanacijo usada na cesti v Čadovljah in do 68 tisoč evrov...