Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / četrtek, 4. november 2010 / 07:00

Podžupana ista kot doslej

Na ustanovni seji bohinjskega občinskega sveta so potrdili mandate izvoljenim svetnikom in se seznanili z izvolitvijo župana.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Slovenci bodo odbojko na snegu igrali na Krvavcu

Krvavec – V letu 2024 bomo turnirje evropske serije v odbojki na snegu spremljali na treh lokacijah, in sicer v Gruziji, Turčiji in Italiji. Pri nas pa se bodo odbojkarji in odbojkarice med seboj m...

Gospodarstvo / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Poslovanje Krke v lanskem letu

Novo mesto – Po prvi nerevidirani oceni poslovanja je Skupina Krka lani ustvarila 1,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov več kot v letu 2022. Gre za največjo prodajo v zgodovini...

Kranjska Gora / petek, 16. februar 2024 / 19:07

Zimske planinske ustvarjalnice

Mojstrana – Od 19. do 23. februarja, vsak dan ob 16. uri, bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekale zimske planinske ustvarjalnice, ki so primerne za družine in otroke od sedmega let...

Nasveti / petek, 16. februar 2024 / 19:06

Prešernov smenj

Minil je še en 8. februar, dan kulture, še en Prešernov smenj, ki v Kranj privabi nastopajoče, obrtnike, rokodelce, obiskovalce, kulturnike, občinske in državne politike, firbce, sprehajalce, kupce...

Slovenija / petek, 16. februar 2024 / 19:05

V Sloveniji več kot šest tisoč doktoric znanosti

Kranj – V nedeljo, 11. februarja, je bil mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo predlani v Sloveniji 6205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-o...