Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 15:40

Višarje, kraj slovenskega ponosa

V nedeljo so Slovenci iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva znova romali na Višarje nad Kanalsko dolino. Z vrha te gore je bilo znova poslano sporočilo o pomembnosti sodelovanja vseh delov našega na...

Objavljeno na isti dan


Splošno / / 07:00

Za učence klavirja

V začetku decembra je bil v kapeli Puštalskega gradu koncert, na katerem so predstavili novo zbirko edicij slovenskih skladateljev Slovenski skladatelji mladim pianistom. Izbor skladb, ki...

Šport / / 07:00

Pokljuka gosti biatlonce

Na Pokljuki so se danes začele tekme svetovnega pokala v biatlonu. Za začetek je zmagal Norvežan Svendsen. Pohvale organizatorjem.

Šport / / 07:00

Prva zmaga v karieri Rusinje Jurjeve

Žensko posamično preizkušnjo na 15 kilometrov je dobila Rusinja Ekaterina Jurjeva. Teja Gregorin na 18. mestu.

Šport / / 07:00

Zmagal naslednik Bjoerndalna

Posamično tekmo pri moških je dobil 22-letni Norvežan Emil Hegle Svendsen. Zmagal je prvič v karieri in prvič na tekmi zadel vseh dvajset strelov. V točkah tudi Klemen Bauer.

Gorenja vas-Poljane / / 07:00

Srečni trinajsti otroci

V občini Gorenja vas-Poljane je danes še šesterica, ki so se rodili kot trinajsti otrok. Ni potrebno posebej poudarjati, da jih je vedno manj, saj se le malo staršev odloča za pet, šest otrok, do trin...