Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 8. december 2007 / 07:00

Čili loški stoletnik

Letos so vse leto potekale prireditve ob stoletnici Planinskega društva Škofja Loka, v četrtek pa so jih zaokrožili s slovesnostjo, na kateri so podelili tudi priznanja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Izkušnja pri družinski hiši

Kakšne so izkušnje delovanja male komunalne čistilne naprave pri novi družinski hiši v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami?

Zanimivosti / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Poleti dopust, ne pa volitve

V zgodovini samostojne Slovenije še nismo šli na volitve med poletnimi počitnicami. Kaj pa letos, ste za to, da so državnozborske volitve v času dopustov?

Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Borijo se za preživetje

V škofjeloški Odeji, kjer se zadnja leta ukvarjajo z izgubo, so lani pridobili nove kupce in začeli na novo zaposlovati, za finančno in tehnološko prestrukturiranje pa računajo tudi na pomoč države.

Kronika / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Bremčevi tožbo izgubili

Sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek družine Bremec iz Srednje vasi v Bohinju za škodo, ki jo je povzročil plaz. Sodba še ni pravnomočna.

Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Povprečna zamuda pri plačilih se zmanjšuje

Ljubljana – Bonitetna hiša I, d. o. o., iz Ljubljane, ki ima v svoji bazi več kot 24 milijonov plačil, ugotavlja, da je bila marca povprečna zamuda pri plačanih računih devetnajst dni in da se je t...