Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 25. september 2012 / 07:00

Jesenska opravila

Za nami je pestro poletje, ki ljubiteljem vrtov ni bilo preveč naklonjeno, saj je bilo polno vremenskih presenečenj, sprememb in nevšečnosti. Toda kljub temu so vrtovi obrodili, zato sta pred nami še...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Tudi Nina Osenar ima svojo kolekcijo čevljev

Za trenutek smo vstopili v svet brezčasnega oblikovanja, v svet presežkov in drzne elegance. Ogledali smo si pet novih ekskluzivnih kolekcij družbe Peko. Ustvarjali so Milan Gačanovič, Nina Osena...

Kranj / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Najpomembnejša voda in odpadki

Največji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajo tudi na evropski denar.

Tržič / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Svetniki zavrnili referendum

Tržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodo razširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.

Kronika / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Policista dobila popust za seks?

Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.

Nasveti / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Kordabenedikta proti vročini

Benediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasno rastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje...