Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 29. december 2006 / 06:00

Avsenikova glasba pri Jožovcu

Na prvem zborovskem koncertu Avsenikove glasbe je nastopilo več kot 160 pevcev. Prireditev je vodil Boštjan Romih.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Po Kamniku brezplačno s kolesi

Kamniški župan Marjan Šarec je izpolnil obljubo, ki jo je občanom izrekel na lanskem festivalu Kamfest.

Slovenija / / 07:00

Veliko zanimanja za Razkrita telesa

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so prejšnjo sredo odprli razstavo Razkrita telesa, ki si jo je že v prvih treh dneh ogledalo pet tisoč ljudi.

Zanimivosti / / 07:00

Razstava ročnih del

Adergas - Člani KUD Pod lipo Adergas so minuli konec tedna v svoji dvorani pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo trinajst posameznikov in družin. »Podobno razst...

Zanimivosti / / 07:00

Tržič v cvetju

V soboto je bil Tržič v znamenju cvetja, saj je tam potekala Cvetlična tržnica, ki je ponujala marsikaj za dom in vrt, podelili pa so tudi nagrade lastnikom najlepših hiš v občini.

Zanimivosti / / 07:00

Avsenikov spomin na prednike

Na novo odprta muzejska zbirka o skoraj 200-letnem bivanju Avsenikove rodbine pri Jožovcu v Begunjah kaže na skrben odnos sedanjih lastnikov domačije do prednikov.