Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 18. avgust 2020 / 17:59

Po prvem preplahu sem se vzravnal

To je na veliki šmaren na Brezjah na praznovanju biserne maše ob 60-letnici duhovništva dejal nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal dr. Franc Rode. Na Primskovem v Kranju pa je maševal novi nadškof...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 23:58

Medeni vrt slavi jubilej

Šenčurska kavarna in slaščičarna Medeni vrt že sladko desetletje razvaja svoje goste in mnogi se vsako leto z veseljem udeležijo praznovanja obletnice. Nihče ne dvomi, da bo tako tudi ta petek, 25....

Naklo / / 23:57

Upokojenci bodo kolesarili

Naklo – Društvo upokojencev Naklo že nekaj let v počastitev občinskega praznika in na dan dneva državnosti organizira kolesarjenje po občini. V petek, 25. junija, bo ta prireditev drugačna in števi...

Gorenjska / / 23:55

Testno uvajajo evropsko digitalno potrdilo

Vlada je ukrepom za zajezitev koronavirusne bolezni dodala nekaj sprememb. Z današnjim dnem v Sloveniji testno uvajajo evropsko covidno digitalno potrdilo.

GG Plus / / 23:49

Kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni

Gorenjski glas je želel pridobiti od mene za slavnostno številko časopisa ob tridesetletnici naše domovine Slovenije zapis, kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni. Naloga ni lahka, zat...

Gorenjska / / 23:47

Trideset let

Spomnim se, kako sem se zjutraj – dan po slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenije – peljala v Ljubljano. V Šentvidu so bile barikade, preusmerili so nas na obvoz, mimo šentviške vojašnice sem s...