Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 27. oktober 2010 / 07:00

Kri je darovala petdesetič

Jesenice - Na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice vsak torek od 7. do 12. ure potekajo redne krvodajalske akcije. Med krvodajalci so številni taki, ki so kri dar...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:58

Oglasi še brez energetskih kazalnikov

Na spletu še vedno prevladujejo nepremičninski oglasi brez podatkov o energetski učinkovitosti stavb, saj je le redkim lastnikom uspelo pravočasno pridobiti energetske izkaznice. V izogib denarnim kaz...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:58

Tretjina poškodovanih listavcev bo verjetno ostala v gozdu

»V Zavodu za gozdove Slovenije ocenjujemo, da bo na kranjskem gozdnogospodarskem območju približno tretjina v žledolomu poškodovanih listavcev ostala v gozdu,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območn...

Nasveti / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:57

Bohinjska piramida

Rodica (1966 m) – Razgledna gora nad Ribčevim Lazom, ki je pozimi turnosmučarski raj. Tokrat se je bomo lotili s krplji. Visokogorje ima različno debelo snežno odejo, zato previdno.

Radovljica / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:48

Žrtve nasilja se sramujejo svoje nemoči

Ne le fizično nasilje, tudi zasmehovanje, poniževanje, socialna izolacija, ščuvanje drugih in nadlegovanje prek spleta so oblike nasilja, s katerimi se srečujejo številni otroci in mladostniki.

Kronika / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:32

V zapor zaradi udarca

Kranjsko sodišče je na leto dni zapora obsodilo Matevža Logarja iz Podvrha, ker je fizično napadel inšpektorja za okolje in prostor. Njegov oče Dušan je zaradi izrečenih groženj prejel pogojno kazen....