Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 25. junij 2012 / 07:00

Kantavtorji so duša naroda

Kranjčan Jože Žvokelj je eden izmed redkih slovenskih pristnih samostojnih ustvarjalcev glasbe.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Kakšen je tvoj dotik

Slovenci so turistično novinarstvo zelo dobro predstavili v Karlovyh Varyh, leta 2008 bo Slovenija gostila Svetovni kongres FIJET, delo na radiu ni vedno enostavno, dekleta pa so oblikovala majico po...

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Besniške borovnice

Obkroži pravilne trditve in se imej za pametnega.

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Nominator 228

Čeprav gre leto nezadržno h koncu, k tej, samo časovni ločnici, in se tradiciji primerno srečujemo ob hrani, s kozarcem v roki, imajo tokratne tri zgodbe enak predznak. Znanje. In biti b...

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Pojejo že trideset let

Redni letni koncert Mešanega pevskega zbora KD Jakoba Aljaža Medvode je bil letos jubilejni.

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Lažno podeželje

V nedeljo so v Prešernovem gledališču v Kranju v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili dramo Podeželje, Martina Crimpa.