Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Največ škode povzročajo prašiči

Upravljavci gorenjskih lovišč so za škodo po divjadi lani izplačali nekaj več kot enajst tisoč evrov odškodnine, poleg tega so opravili še 990 delovnih ur. Največ škode še vedno povzročajo divji praši...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Na prvenstvu tudi šest slovenskih čolnov

Barve Slovenije bo na Bledu zastopalo šest slovenskih posadk, med njimi je tudi dvojni dvojec, ki bo nastopil v konkurenci invalidov.

Prosti čas / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Romantična večerja

Ni bilo valentinovo, bil je kulinarični večer z Miro Šemić v Vili Bled. Dobra vina in kuhinja Igorja Jagodica je prisotne popeljala v deželo razvajanja brbončic.

Nasveti / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Zbrušeni diamant

Jalovec (2645 m) - Pogled na goro iz doline Tamar je res čudovit. Mogočnež popolnih oblik je danes povsem zasluženo tudi v logotipu Planinske zveze Slovenije. Ena najlepših gora pri nas.

Humor / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Vozičkar´ce po vzoru Klobase

"Če teli avtoprevozniki loh afne guncajo pred Karavanškmo predoram, poj bomo pa tud` me svoje pravice zahtevale pred občino," sta v en glas povedali rahlo besni mamici Izabela in Evelina.

GG Plus / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 07:00

Gradu so vrnili mladost

Znameniti grad, komenda imenovan, v Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli/Eisenkappel je do prihoda mladega župnika Poldeja Zundra v Železno Kaplo več ali manj sameval. Po njegovi zaslu...