Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 16:20

Podobe nekdanjega Kranja

V Mestni hiši je na ogled razstava razglednic in fotografij z naslovom Podobe nekdanjega Kranja, ki ji bo do konca leta sledilo še pet razstav, povezanih s kranjsko zgodovino.

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 21. marec 2014 / 07:00

Od zadaj

Janez Janša slovenskemu sodstvu pripisuje pravljičarstvo, Slovenci pa vse bolj dokazujemo, kako aktualni so Butalci Frana Milčinskega.

Šport / petek, 21. marec 2014 / 20:28

Prevc na stopničkah

Dvakratni olimpijski prvak Poljak Kamil Stoch, danes četrti na tekmi v Planici, je tekmo pred koncem sezone osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Na prvi tekmi pod Poncam...

Šport / petek, 21. marec 2014 / 14:31

Planica gosti veliki finale sezone

Z včerajšnjim treningom in kvalifikacijami, ki jih je dobil Matjaž Pungertar s skokom 128,5 metra, se je v Planici začela sklepna prireditev letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih.

Kranj / petek, 21. marec 2014 / 14:24

Mladi predstavili možne rešitve

Kranj – V prostorih kranjske Občine je potekal 24. medobčinski otroški parlament z naslovno temo Razmere v družbi. Učenci osnovnih šol kranjske občine ter občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor i...

Gospodarstvo / petek, 21. marec 2014 / 14:23

Občutno večji dobiček

Ljubljana – V Skupini Žito so lani s prodajo ustvarili 111 milijonov evrov čistih prihodkov in 2,2 milijona evrov čistega dobička. Dobiček je bil večji od načrtovanega in občutno višji kot predlani...