Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / ponedeljek, 22. oktober 2018 / 11:35

Župani na ogledu nove čistilne naprave

Trboje – Župani občin Šenčur, Kranj in Medvode Ciril Kozjek, Boštjan Trilar in Nejc Smole so si ta teden ogledali čistilno napravo Trboje, največji gradbeni projekt občine Šenčur. Zaključna dela v...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 6. februar 2008 / 07:00

EU marjetica za Terme Snovik

Terme Snovik so šele tretje podjetje v Sloveniji, ki je prejelo ta prestižni evropski znak za okolje, in prvo na področju turizma.

Kranj / sreda, 6. februar 2008 / 07:00

Prihodnost jih (še) ne zanima

V športni dvorani na Zlatem polju je visokošolsko ministrstvo pripravilo posvet za dijake zaključnih letnikov.

Žiri / sreda, 6. februar 2008 / 07:00

Smučišče Goropeke propada

Dobrih dvesto metrov dolgo smučišče na Goropekah že več let sameva in čaka na boljše čase. Zaprto je zaradi neurejenih dokumentov.

Zanimivosti / sreda, 6. februar 2008 / 07:00

Gasilstvo zanima tudi mlade

Gasilsko društvo Bistrica pri Tržiču ima med 74 člani 26 mladih. To obeta razvoj, meni predsednik Bojan Balantič.

Bohinj / sreda, 6. februar 2008 / 07:00

Ekonomska analiza pokazala stanje občine

Bohinj - Občina Bohinj je dala izdelati ekonomsko analizo stanja občine. Njen namen je bil pripraviti čim bolj popolno in aktualno sliko prebivalstva in gospodarstva občine Bohin...