Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 7. maj 2016 / 19:12

Območno srečanje odraslih pevskih zborov

Škofja Loka – V Sokolskem domu bo v nedeljo, 8. maja, ob 17. uri območno srečanje odraslih pevskih zborov. Nastopili bodo: MePZ Crescendo (zborovodja Žiga Kert), Škofjeloški lovski pevski...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 5. december 2016 / 23:44

S kletvico se veliko pove

Film Pr' Hostar je po enem mesecu predvajanja postal najbolj gledan film letošnjega leta in četrti najbolj gledan celovečerec v samostojni Sloveniji. Satirično komedijo o življenju gorenjskih 'gaun...

Zanimivosti / ponedeljek, 5. december 2016 / 17:18

Zimske pravljice na Brdu

V decembrski številki Utrip Kranja je prišlo do napake pri objavi dogodka Zimske pravljice na Brdu. Za vse, ki se zanimate za ta dogodek, objavljamo osvežene informacije.

Zanimivosti / ponedeljek, 5. december 2016 / 17:16

Praznična idila

Čudovit pogled na Alpsko vasico v središču Kranjske Gore se je fotografu odprl v ponedeljek popoldan, ravno ko se je dan prevesil v večer. Domačini so se iz služb ravno vrnili v svoje domove, turis...

Zanimivosti / ponedeljek, 5. december 2016 / 17:14

Tihožitje kolesa in lectarjevih src

Letos mineva 250 let, odkar je v Radovljici začela obratovati prva lectarska delavnica. Tradicijo sta pred desetletjem z odprtjem Lectarskega muzeja obudila zakonca Andrejaš, lastnika gostilne Lect...

Gospodarstvo / ponedeljek, 5. december 2016 / 16:56

Podatki o zavarovalni dobi študentov

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije tudi za dijake in študente, ki opravljajo začasno in občasno delo, vodi evidenco s podatki o obdobjih zavarovanja ter o osnovah, od katerih so...