Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 10:23

Lažje uveljavljanje višje sile v primeru toče

Kmetijska gospodarstva lahko odslej v primeru toče lažje uveljavljajo višjo silo pri ukrepih kmetijske politike.

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 24. avgust 2012 / 07:00

Kratke novice

Tatinski Romun črpal gorivo Črnivec - Zaradi budnosti občanov se je z možmi postave soočil 25-letni državljan Romunije, ki se je v sredo okoli šeste ure zjutraj na Črnivc...

Zanimivosti / petek, 24. avgust 2012 / 07:00

Konec tedna že 21. Aljaževi dnevi

Mojstrana - Ta konec tedna bodo na Dovjem in v Mojstrani že 21. leto zapored pripravili Aljaževe dneve. Prva prireditev je bila že včeraj, ko so v Slovenskem planinskem muzeju odprli fotog...

GG Plus / petek, 24. avgust 2012 / 07:00

Kronika tedna

Nekdanja predsednica uprave v preiskavi Zaradi suma zlorabe položaja sta se v preiskavi znašla nekdanji minister za promet Patrick Vlačič in nekdanja predsednica upra...

Gorenjska / petek, 24. avgust 2012 / 07:00

Slovesno ob občinskem prazniku

Bohinjska Bistrica - V sklopu občinskega praznika se bodo danes ob 17. uri poklonili spominu na štiri pogumne može, ki so prvi pred 234 leti stopili na vrh Triglava. Slovesnost se bo odvij...

Nasveti / petek, 24. avgust 2012 / 07:00

Izvir bistre hčere planin

Izvir Soče (950 m) - Krasná si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti ..., je v letih 1862/63 napisal goriški slavček Simon Gregorčič. Gre za hvalnico Soči, naši najlepši reki in obenem reki,...