Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / / 10:31

Skrb za zapuščene živali

Naklo – Nakelski občinski svet je na zadnji seji v prvem branju obravnaval odlok o ureditvi javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, koncesijo naj bi podelili Zavetišču Ljubljana....

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:06

Kopališče spet zaživelo

Kjer je nekoč v Puštalu stal razpadajoč objekt, v katerem so se občasno zadrževali tudi narkomani, je danes prenovljeno puštalsko kopališče z novim gostinskim lokalom, ki ga domačini radi obiščejo, sa...

Kamnik / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:04

Izdelava trničev je velik podvig

Znameniti trniči, posušeni sirčki z Velike planine, postajajo vse bolj priljubljeni. Če je še do nedavnega veljalo, da jih zna izdelati le še pastirica Rezka Mali, pa so se zdaj njihove izdelave lotil...

Gorenjska / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:02

Plačilo že nekaj let enako

Veliko dijakov in študentov se poleti odloči za počitniško delo. Urna postavka je že nekaj let enaka in znaša od 3,90 do 7 evrov.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:00

Država zavira razvoj Cerkelj

Tako je prepričan župan Franc Čebulj, ki ob sprejemanju občinskega prostorskega načrta razočaran ugotavlja, da država za pospeševanje gospodarstva in nova delovna mesta ne naredi ničesar. Razvoj Krvav...

Šenčur / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 14:59

Zadovoljni z napredkom

Ob obisku delegacije Državnega sveta RS na čelu s predsednikom Mitjo Bervarjem je imel župan Šenčurja Miro Kozelj marsikaj pokazati, še bolj pa bo vesel, če bodo na občini v teh dneh dobili pričakovan...