Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 7. april 2010 / 07:00

Mladi vabili v svoj kraj

Zanimive stojnice in živahne osnovnošolske ekipe so obiskovalce Mercatorjevega centra Kranj vabile v svoj kraj.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 29. september 2008 / 07:00

Žrtvovali so srednji kader

"Mislim, da niso našli pravega ravnovesja, ko so strogo razdelili srednje in diplomirane medicinske sestre. To je preveč črno-belo, v resnici je bolj pisano. Srednje medicinske sestre v različnih boln...

GG Plus / ponedeljek, 29. september 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Serijska pisma

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hoteli pismo z enako vsebino poslati na več različnih naslovov?

GG Plus / ponedeljek, 29. september 2008 / 07:00

Iz starih časov: Cankar o Trubarju v Trstu

Zadnjič smo videli, kaj je Ivan Cankar povedal ob Trubarjevi 400-letnici na Dunaju, 6. marca 1908. Pozneje je imel še en govor, daljši in tehtnejši, v Trstu, 21. maja, predavanje za socialistično orga...

GG Plus / ponedeljek, 29. september 2008 / 07:00

Moj stari oče Luka

Stopinje skozi preteklost

Prosti čas / ponedeljek, 29. september 2008 / 07:00

Na Turbo angelčke v vojašnico

V dinamični predstavitvi so se številnim obiskovalcem kranjske vojašnice predstavili vojska, policija in gasilci. Še najbolj so uživali otroci, večina pa je nestrpno pričakovala nastop Turbo Angelsov.