Marija Stanonik, Etnolingvistika po slovensko, Založba ZRC, Ljubljana, 2017, 328 strani

Etnolingvistika po slovensko

»Diferenciacija filologije se kar naprej popravlja z nastankom novih interdisciplinarnih ved, med njimi je tudi etnolingvistika. Ta se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se prva po zaslugi Nikite N. Tolstoja in Svetlane Tolstaje z diahrono metodo usmerja v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartminskega spogleduje s kognitivnim jezikoslovjem in jo s sinhronim pristopom bolj privlačijo sodobne teme. Etnolingvistika po slovensko skuša v posameznih poglavjih slediti njuni metodologiji, še prej pa ozavestiti vlogo revije Wörter und Sachen (1909) do nastopa nacizma in Matije Murka pri konstituiranju novo imenovane stroke. Poleg tega ne želi prezreti posebnih okoliščin, v katerih se slovenski jezik na vseh štirih straneh neba bojuje za svoj obstoj. Avtorica očrta predzgodovino slovenske etnolingvistike na slovenskih tleh. Najbolj drzen je bil danes pozabljeni Davorin Trstenjak, terensko najbolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je s sodelovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. V drugi polovici 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna, le da se nista teoretično opredeljevala do nje, akademika Milko Matičetov in Pavle Merku. Na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in dveh jezikov. Herta Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu se sodobni zamisli etnolingvistike približuje s številnimi kratkimi dokumentarnimi filmi o posameznih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slovenskih (in nemških) koroških narečij …«

Tako je na spletni strani Založbe ZRC predstavljen uvodni del nove knjige Marije Stanonik o »predzgodovini slovenske lingvistike«. Sledijo njene posebnosti na narodni, lokalni in osebni ravni. Celoto te vede seveda lahko oriše le oseba, ki jo res pozna – avtorica knjige, prva dama slovenske etnolingvistike. / »Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet. Je kombinacija lingvistike in etnologije.« (Wikipedija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Odlični mladi plesni talenti

V kranjskem Prešernovem gledališču je potekala tradicionalna regijska revija plesnih skupin in posameznikov z naslovom Namig 2012.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 29. januar 2018 / 21:31

Preplaval bo tisoč kilometrov

Robert Slapar iz Kamnika se je pri petinpetdesetih letih odločil uresničiti svoje sanje iz zgodnje mladosti – po dolžini preplavati Jadransko morje. Konec junija se bo tako lotil domnevno najdaljšega...

Kultura / ponedeljek, 29. januar 2018 / 21:29

Ajdičevo Prebujenje v Angliji

V angleškem mestu Huddersfield so izvedli svetovno premiero skladbe Prebujenje slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča.

Preddvor / ponedeljek, 29. januar 2018 / 21:28

Odprli že drugo polnilnico

Na javnem parkirišču pri občinski stavbi v Preddvoru so prejšnji teden uradno odprli novo polnilnico električnih vozil.

Kranj / ponedeljek, 29. januar 2018 / 21:28

O vrtcu v Bitnjah spet februarja

Kranjski mestni svetniki na sredini seji niso potrdili predloga odloka o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo vrtca v Bitnjah, ampak so odločanje prestavili na februarsko sejo.

Gorenjska / ponedeljek, 29. januar 2018 / 21:26

Bele strmine privabljajo

Na višje ležečih gorenjskih smučiščih je zima letos dovolj bogata s snegom, da lahko ljubitelji belih strmin uživajo ne le v vijuganju po zasneženih pobočjih, temveč tudi v pravem zimskem vzdušju.