Priložnost v zdravstvenem turizmu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sobota, 27. januar 2018 / 08:49

Na vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo zdravstveni turizem in kakšna je njegova prihodnost, so poskušali odgovoriti na okrogli mizi, ki so jo pretekli četrtek pripravili na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled (VŠHTB).

Bled – Poleg študijskega programa hotelirstvo in turizem so v letošnjem šolskem letu na VŠHTB pridobili akreditacijo tudi za nov študijski program zdravstveni turizem. Okroglo mizo o zdravstvenem turizmu so zato pripravili z namenom, da bi ugotovili, kje je ta čas Slovenija na tem področju tudi v primerjavi s sosednjimi, konkurenčnimi državami in ali sploh imamo možnosti celovitega razvoja zdravstvenega turizma. Obenem so spregovorili o ovirah pri razvoju zdravstvenega turizma ter problematiki sodelovanja zdravstvenih in turističnih delavcev.

Moderator okrogle mize Andrej Pompe z VŠHTB je v uvodu poudaril, da je zdravstveni turizem vsekakor področje, ki veliko obeta, saj je ta panoga v porastu. Zdravstveni turizem na leto zajame od 15 do 16 milijonov ljudi oziroma tri do šest odstotkov populacije naj bi povpraševalo po zdravstvenih storitvah v tujini. Ti turisti po njegovih besedah v tujini iščejo zdravljenje, lepotne posege ali pa samo dobro počutje. »To je ena najdonosnejših panog v turizmu,« je razložil in dodal, da zdravstveni turisti ostajajo dlje in trošijo več, obenem pa polnijo namestitve zunaj glavne turistične sezone. Kot je ugotavljal, Slovenije ta čas še ni na zemljevidu držav, ki ponujajo zdravstveni turizem, eden od razlogov je tudi pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra. Vršilka dolžnosti dekanje VŠHTB Tadeja Krašna je pojasnila, da bodo z novim programom poskusili združiti znanja s področja zdravstva, menedžmenta in turizma. Prepričana je, da je to eden od poklicev prihodnosti, saj se populacija stara, obenem se dviga starostna meja upokojitve. Ljudje bodo zato iskali storitve, ki jim bodo omogočile kakovostno opravljanje njihovega dela do pozne starosti. Opozorila je, da se zdravstveni turizem pogosto zamenjuje z zdraviliškim. Sama zdravstveni turizem razume precej širše, in sicer gre za usklajevanje telesa in duha. S tem se je strinjala tudi Elena Marulc z VŠHTB: »Zdravstveni turizem zajema vse, kar človeku izboljša zdravje in ga naredi zadovoljnega.«

Po besedah Dunje Koren iz Term Olimia zdravilišča obiskuje tudi vse več mladih. »Mladi ne iščejo zgolj rehabilitacije, ampak pričakujejo, da se bodo pri nas seznanili s tehnikami sproščanja, ki jih bodo lahko uporabljali tudi doma,« je pojasnila in dodala, da gostje vse bolj iščejo kaj drugačnega, saj potrebujejo odmik od vsakdanjosti. Tadeja Krašna je poudarila, da je danes potreben holistični, celostni pristop, ki s personalizirano storitvijo pomeni izstop iz rutine. »K temu bomo navajali tudi svoje študente. V zdravstvenem turizmu je veliko prihodkov in s tem možnosti za zaposlitev,« je zagotovila Tadeja Krašna. Ob tem je Uroš Mezeg iz zobozdravstvenega centra Beli medved opozoril, da bomo za tujce zanimivi, dokler bomo za nizke cene zagotavljali tudi ustrezno kakovost. Sam ima že veliko izkušenj s pacienti iz tujine, in kot pravi, znajo zelo dobro primerjati ceno in kakovost. Obregnil pa se je ob slovensko politiko, ki po njegovih besedah bolj kot slovensko promovira hrvaško zdravstvo. »Hrvati imajo zelo dobro razvit zdravstveni turizem,« je poudaril. Po prepričanju Ivana Hribarja iz Term Snovik pa je zdravstveni turizem v Sloveniji – vsaj kar zadeva zdravilišča – že zdaj na visoki ravni. Ta čas razvijajo produkt knajpanja po petih stebrih, na podlagi katerega pričakujejo dvajsetodstotni porast gostov, ki želijo več narediti za svoje zdravje v smislu preventive. Največ zdravstvenih storitev, ki jih ljudje iščejo v tujini, je sicer s področja zobozdravstva, ginekologije oziroma porodničarstva in ortopedije, čez mejo se posamezniki odpravijo še na kirurške posege, med katerimi so tudi lepotne operacije, je razložila Elena Marulc.

Kot je ob koncu ugotavljala Dunja Koren, bomo morali za pravi razmah zdravstvenega turizma pri nas najprej ozavestiti, kako pomembno je, da smo zdravi, in začeti tudi vlagati v svoje zdravje, kot to počnejo že marsikje v tujini.