Prepoved usmrtitve zdrave živali

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 22. januar 2018 / 07:01

V parlamentarni obravnavi so spremembe in dopolnitve zakona o zaščiti živali. Glavni zakonski novosti sta prepoved usmrtitve zdrave živali v zavetišču po preteku trideset dni ter podaljšan rok plačevanja stroškov s strani občine za petnajst dni.

Škofja Loka – Spremembe zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, urejajo področje skrbi za zapuščene živali. Eden izmed ključnih načinov zmanjševanja števila zapuščenih živali je uveljavljanje odgovornega lastništva hišnih živali. Pasji mladiči, ki se skotijo v Sloveniji, bodo morali biti označeni že v leglu, to naj bi prispevalo tudi k omejevanju preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Spreminja se tudi določba glede usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Veljavna ureditev dovoljuje usmrtitev zdrave zapuščene živali v zavetišču po preteku tridesetih dni od namestitve v zavetišče, če živali ni bilo mogoče oddati novim lastnikom, po novem zavetišče ne bo smelo več evtanazirati zdrave živali. Občine bodo morale stroške oskrbe zapuščene živali plačevati 45 dni, torej 15 dni več kot prej.

Monika Koprivnikar, predsednica društva Žverca, ki je ustanovilo zavetišče Mačji dol v Škofji Loki, pravi, da je prepoved evtanazije živali v zavetiščih, če ta ni potrebna iz zdravstvenih razlogov, seveda premik v pravo smer, a dodaja, da so hkrati potrebni tudi drugi ukrepi, ki bodo omogočali kvalitetno oskrbo. Zavetišče mora skrbeti za nakup hrane, čiščenje, vzdrževanje objektov, odvoz smeti, ogrevanje oziroma hlajenje prostorov, veterinarsko oskrbo, odpravo parazitov, redna cepljenja, plačilo oskrbnikov. V skladu z novim predlogom bo moralo vsako zavetišče za vse to od 45. dneva naprej zagotavljati sredstva. Potreben bi bil ukrep, ki bi zavetiščem zagotavljal financiranje nadaljnje oskrbe živali, saj so zavetišča le delno uspešna pri pridobivanju donatorskih in sponzorskih sredstev. Zakonska prepoved evtanazije in naložitev financiranja nadaljnje oskrbe zavetiščem ima lahko zelo škodljive posledice za živali. Nekatera zavetišča namreč ne morejo pridobiti dovolj sredstev, da bi lahko poskrbela za vse osnovne potrebe živali. V tem primeru bi lahko prišlo do hiranja živali, prenatrpanosti, bivanja živali v neočiščenih in neogrevanih prostorih, pomanjkljive veterinarske oskrbe. Že sedaj je v poletnih mesecih velik problem prezasedenost, prenatrpana zavetišča pa ne smejo sprejemati živali, ker je to nevarno za prenos bolezni. Hkrati s prepovedjo evtanazij bi morali razmisliti tudi o gradnji novih zavetišč. Prepoved evtanazij bi lahko privedla do še večjega števila zavrženih živali, saj bi tisti, ki žival zavržejo, vedeli, da je zavetišče ne bo usmrtilo. “Naložitev obveznosti obstoječim zavetiščem, ki že sedaj delajo preko svojih zmožnosti, ni prava pot. Potreben bi bil celovit pristop. Predlagan ukrep je površen poskus nečesa, kar je verjetno mišljeno dobronamerno, a bo v resnici lahko zelo škodljivo,” pojasnjuje Monika Koprivnikar in dodaja, da v Mačjem dolu že sedaj ne uspavajo živali po tridesetih dneh ali kadarkoli kasneje, če ni nujno iz zdravstvenih razlogov, ampak se za oddajo živali zelo potrudijo s fotografiranjem, oglaševanjem in v komunikaciji s potencialnimi posvojitelji. Kljub temu so nekatere, za posvojitelje nezanimive živali v zavetišču več let, tako da je finančno breme za njihovo oskrbo v celoti na zavetišču.