Člani Foto kluba Tržič na enem od klubskih piknikov / Foto: arhiv društva

Kako so s svetlobo risali v Tržiču

Foto klub Tržič je oseminosemdeset let zgodovine fotoamaterstva v Tržiču strnil v zbornik, ki predstavlja zanimiv pregled fotografije v kraju.

Tržič – Prejšnji četrtek so člani Foto kluba Tržič v Galeriji Atrij predstavili zbornik z naslovom Kako so s svetlobo risali v Tržiču, ki na dobrih osemdesetih straneh popisuje bogato zgodovino fotoamaterstva v kraju.

Začetki fotoamaterstva v Tržiču so neločljivo povezani s planinstvom. Prva leta so fotografi delovali kot fotoamaterski odsek Planinskega društva Tržič. Člani so ga ustanovili v začetku leta 1929. Glavno besedo pri ustanovitvi pa sta imela tedanja člana Boskovič in Kostanjevec. Kot prvo večjo prelomnico pa v društvu navajajo fotografije Nadislava Salbergerja, ki je leta 1936 fotografije poslal uredništvu Planinskega vestnika, kar velja za prvo zunanjo predstavitev dela Foto kluba Tržič. V tem času je tudi zrasla ideja o večji avtonomnosti društva z lastnimi aktivnostmi.

V prvih letih obstoja so se člani ukvarjali predvsem z zagotovitvijo pogojev za delo – ureditvijo temnice in ostale fotografske opreme. Prvo razstavo planinskih fotografij so pripravili leta 1939 in našteli kar 1200 obiskovalcev, kar je v današnjem času za večino razstav nedosegljiva številka. Že kmalu po prvih uspehih, je društvo stresla druga svetovna vojna. Okupacija je društveno organiziranje prepovedala, premoženje tržiških fotoamaterjev je bilo zaplenjeno. A vojna ni uničila ljubezni do fotografije in po njej so se zanesenjaki ponovno začeli zbirati ter z vzponi in padci delo nadaljevali vse do današnjega časa.

Kot je povedal Matej Meglič, nekdanji predsednik kluba, je Foto klub Tržič še danes, na pragu devetdesetletnice, v dobri kondiciji, številno članstvo pa uspešno sodeluje na domačih in mednarodnih razstavah. »Člani, ponosni na dolgo in uspešno zgodovino, aktivno sodelujejo in doprinesejo h kulturnemu razvoju Tržiča ter za prihodnje generacije ohranjajo ujete trenutke gibanja in bivanja. Vsebina zbranih zapisov govori sama zase in spoštljivo postavlja zrcalo vsem Tržičanom, ki so že nekoč vneto risali s svetlobo,« pravi Meglič.

Izvod zbornika je naprodaj v Turistično-promocijskem in informacijskem centru Tržič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 14. januar 2013 / 07:00

Oživljajo spomin na Mihajla Pupina

Srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin je zaslužen za to, da je Triglav in del Gorenjske po prvi svetovni vojni pripadel Sloveniji in ne Italiji, zato si zasluži svoje obeležje.

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 13. september 2013 / 07:00

In mali bodo veliki

Gibanje malih občin, z manj kot pet tisoč prebivalci, imenovano G6, se strinja z zmanjšanjem števila občin. Po njihovem predlogu naj bi bilo po novem na Gorenjskem šest občin.

Nasveti / petek, 13. september 2013 / 07:00

Andrejin šopek na krožniku

Prijateljica Andreja ima razstavo v Šivčevi hiši. Na katalogu, ki ga je oblikovala druga Andrejka, je na naslovnici čudovit šopek z oranžno rdečimi in rumenimi gerberami, zelenimi vejicami zašiljen...

Razvedrilo / petek, 13. september 2013 / 07:00

Ob košarki tudi glasba

Dogajanje na Jesenicah je v minulih dneh zaznamovala košarkarska vročica, v Križah pa so za dobro voljo poskrbeli s tradicionalnim Vikendom smeha.

Razvedrilo / petek, 13. september 2013 / 07:00

Zgovorni Francois Pierre

Cassis je navdušil s svojimi barvitimi hiškami, ozkimi ulicami, gostinska ponudba pa je cenovno primerno 'zasoljena', tako da je regionalno tekmovanje v La Ciotatu v njihovem najpopularnejšem športu –...

GG Plus / petek, 13. september 2013 / 07:00

Doma (5)

Čez čas se je naši slovenski četici pridružil tudi neki Tone, ki je bil mesar. Sam bog nam ga je poslal! Nekoč je – medtem ko je šel ven iz taborišča na delo – zagledal govedo brez gospoda...