Čebulju ni treba več na sodišče

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 16. januar 2018 / 14:55

Kazenski pregon zoper cerkljanskega župana Franca Čebulja, ki je bil v primeru medicinskega centra v Šmartnem obtožen nevestnega dela v službi, je po šestih letih zastaral.

Kranj – Kranjska okrožna sodnica Andrijana Ahačič je zaradi zastaranja ustavila kazenski postopek zoper cerkljanskega župana Franca Čebulja, ki je bil kot uradna oseba obtožen neves­tnega dela v službi zaradi domnevnega oškodovanja Občine Cerklje v višini 109 tisoč evrov pri njenem vstopu med družbenike podjetja KNRC konec leta 2011, ki je ob domu starostnikov Taber v Šmartnem načrtovalo sodoben medicinski center, ki ga niso nikdar zgradili.

Sojenje zoper ostale obtožence, zakonca Rajka in Doroteje Sjekloča ter kardiologa Matjaža Bunca, ki jim kranjsko tožilstvo očita storitev kaznivih dejanj goljufije in overitve lažne vsebine, se je včeraj nadaljevalo. Ker Čebulj in njegov zagovornik Dušan Csipö iz kranjske odvetniške pisarne Csipö in Kozamernik včeraj na sodišču nista bila prisotna, sklep o ustavitvi postopka pa še ni postal pravnomočen, so vabljene priče morali zaslišati izven glavne obravnave.

Kazenski postopek zoper cerkljanskega župana je zastaral decembra, ko je minilo šest let, odkar je Občina Cerklje s stvarnim vložkom vstopila med družbenike podjetja KNRC, v katerem je pridobila skoraj 15-odstotni delež. Šlo je za 109 tisoč evrov vredno občinsko zemljišče v kompleksu Taber v Šmartnem, kjer je občina leta 2015 zgradila dom starostnikov. Ker ambiciozen projekt ni imel finančnega kritja, je nazadnje propadel, zato je občina leta 2013 izstopila iz družbe KNRC. Čebulj je ves čas postopka zanikal, da bi bila občina zaradi neuresničenega projekta oškodovana, saj so ji zemljišče vrnili, zdaj pa na njem načrtujejo gradnjo varovanih stanovanj. Župan je včeraj vnovič poudaril, da je bil užaljen zaradi obtožbe tožilstva: »Še vedno trdim, da je bil projekt dober. V njem bi sodelovali eminentni zdravniki in je škoda, da ni prišlo do realizacije.«

Tudi včeraj zaslišana Ana Remškar in Franc Sirc, ki sta bila pred šestimi leti občinska svetnika v Cerkljah, sta na sodišču pojasnila, da sta na seji 21. decembra 2011 tako kot večina svetnikov podprla predlog župana, da občina s stvarnim vložkom sodeluje pri gradnji medicinskega centra. »Nad idejo, da se v Šmartnem zgradi medicinski center, sem bila navdušena. Bil je čas krize, in da je nekdo pripravljen izvesti tako investicijo, je bilo zame samo pozitivno, tudi zaradi možnosti novih zaposlitev za občane,« je tako povedala Remškarjeva.

Sodišče je zaslišalo tudi Mileno Preželj iz Gorenjske banke, ki je novembra 2011 izdala potrdilo o dokapitalizaciji podjetja KNRC v višini 614 tisoč evrov s strani družb Mediplan in Strokovnost v lasti zakoncev Sjekloča in zdravnika Bunca, takoj zatem pa je na urad za preprečevanje pranja denarja poslala prijavo o neobičajnem poslovanju na transakcijskih računih vseh treh podjetij. Tožilstvo namreč obdolženi trojici očita, da so le fiktivno povečali osnovni kapital družbe. »Za nas je bilo neobičajno, ker se je v enem dnevu med njihovimi transakcijskimi računi izvedlo sedem ali osem nakazil. Še nikdar ni nihče na tak način dokapitaliziral podjetja,« je razložila bančnica. Na vprašanje obrambe, zakaj naj bi šlo za neobičajno poslovanje, je dejala, da gre za subjektivno oceno referenta, ki se odloča na podlagi izkušenj in navodil za preprečevanje pranja denarja. Na vprašanje, zakaj je banka kljub sumu na nepravilnosti izdala potrdilo o dokapitalizaciji, pa je Prežljeva odgovorila, da so prilivi pač bili, postopke preverjanja pa vedno vodijo naknadno. O sumih neobičajnega poslovanja strank ne obveščajo, ampak jih prijavijo uradu za preprečevanje pranja denarja. Ker priča ni znala povedati, kaj so na uradu za preprečevanje pranja denarja ugotovili, je sodnica banki naložila, da sodišču dostavi njegovo poročilo.