Bilo je leto naravnih nesreč
»Lansko leto so zaznamovale številne naravne nesreče, ki so močno ogrozile kmetijstvo, zato je bilo delo kmetijsko-gozdarske zbornice usmerjeno v tehnološko svetovanje in v pripravo zakonskih podlag za sistemsko rešitev odprave posledic nesreč ter interventnih zakonov,« je v sredo na predstavitvi lanskih dosežkov in letošnjih načrtov zbornice dejal njen predsednik Cvetko Zupančič.
Ljubljana – Zbornica je tako dala pobudo za oceno škode, ki jo je povzročil lubadar, in pripravila predlog zakona o ukrepih za varstvo gozdov in odpravo posledic škode zaradi podlubnikov, s katerim je želela spodbuditi sanacijo škode in preprečiti nadaljnje širjenje podlubnikov. Po spomladanski pozebi, ki je 21. in 22. aprila prizadela kmetijstvo, je podprla predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe, ob tem pa je tudi pozvala ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da čim prej izplača pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom.
Aktivna pri spreminjanju zakonodaje
Kot so povedali na novinarski konferenci, se je zbornica lani aktivno vključevala tudi v pripravo ostale kmetijsko-gozdarske zakonodaje. Pri zakonu o gozdovih je dosegla poenotenje prevoznic z dobavnico in vključitev določbe v zakon, da se je po gozdu možno sprehajati le na lastno odgovornost. S spremembo zakona o kmetijstvu je kmetijska svetovalna služba dobila zakonsko urejen status javne službe kmetijskega svetovanja. Pri zakonu o dohodnini so na pobudo zbornice ohranili možnost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki v višini 80 odstotkov, dosegla pa je tudi, da je dohodek od izdelkov iz malega obsega predelave ostal del katastrskega dohodka. V času priprave zakona o množičnem vrednotenju in obdavčitvi nepremičnin je nasprotovala modelu vrednotenja, ki nerealno ocenjuje vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč, in hkrati zahtevala, da se zemljišča vrednotijo glede na dejansko rabo, vendar zakonodajalec njenih argumentov ni upošteval. Pri zakonu o davčnem potrjevanju računov je zakonodajalec upošteval predlog zbornice, da ostane uporaba računov iz vezane knjige računov v uporabi tudi po poteku prehodnega obdobja, torej tudi po letu 2017.
Obdelovalna zemljišča so omejena dobrina
Zbornica je bila lani aktivna tudi na področju kmetijske zemljiške politike. »V Sloveniji imamo varovanje kmetijskih zemljišč na načelni ravni dobro rešeno, težava pa je v tem, da pri nas še ni zavedanja o tem, da so tovrstna zemljišča dobrina omejenega obsega, od katere je družba dolgoročno odvisna. V zadnjih petindvajsetih letih smo izgubili več kot 70.000 hektarjev zemljišč, od preostalih obdelovalnih površin pa jih je dve tretjini na območjih, kjer so težje pridelovalne razmere,« so povedali v zbornici in opozorili, da je čim prej treba določiti trajno varovana zemljišča, povečati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ter pri prostorskem načrtovanju bolj upoštevati stroko in manj liberalno-kapitalistično logiko.
Posodobitev kmetijske svetovalne službe
Ko je direktor zbornice Branko Ravnik našteval letošnje cilje, je dejal, da bo zbornica pri spreminjanju zakonodaje zagovarjala rešitve, ki bodo v korist kmetijstva, razvoja podeželja, poslovnega okolja in zaposlovanja. Aktivno se bo vključevala v razprave o skupni kmetijski politiki Evropske unije v prihodnjem sedemletnem obdobju, ukvarjala se bo s posodobitvijo javne službe kmetijskega svetovanja, promovirala bo domačo hrano, spodbujala prilagajanje podnebnim spremembam, uvrstila v program dela genomsko selekcijo, sodelovala z novo vlado in novim državnim zborom pri oblikovanju politike kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja, ...