Minka Skaberne in njeno življenje za slepe

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (131)

V Kranju se je 10. januarja 1882 rodila profesorica Minka Skaberne, pobudnica ustanoviteljstva slovenske knjižnice za slepe. Bila je najmlajša od štirih otrok Franca Ksaverja in Viktorije Skaberne. Oče je umrl, ko Minki še ni bilo dve leti, mati Viktorija pa je bila stara 30 let, ko je ostala sama s štirimi otroki. Bila je brez lastnih dohodkov, vendar se je odločila, da bodo njeni otroci kljub skromnim sredstvom dosegli visoko izobrazbo.

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil študij na univerzi dostopen le moškim, izobrazba žensk pa se je zaključila z učiteljiščem. Ko je Minka končala učiteljišče, je bila stara 19 let. Nekaj let je učiteljevala po raznih ljubljanskih šolah. Na Dunaju je naredila tečaj za pouk slepih. Na Kranjskem še ni bilo organiziranih možnosti, kjer bi lahko uporabila svoje znanje. Ko je izbruhnila vojna, je posta­la pomembna skrb za oslepele vojake. Minka Skaberne je tedaj delovala v društvu Dobrodelnost, v okviru katerega se je leta 1917 odpravila v Gradec v zavod za slepe. Obiskala je oslepele slovenske vo­jake in videla, kako je bila organizira­na njihova Braillova knjižnica. Po vrnitvi iz Gradca je imela javno predavanje o skrbi za slepe na učiteljišču v Ljubljani. Na tem predavanju je razvila zamisel o ustanovitvi Braillove knjižnice v Ljubljani, kar bi bilo mogoče storiti s pomočjo dobrodelne dejavnosti prostovoljk. Leta 1918 se je bližal konec prve svetovne vojne. Vračalo se je veliko vojakov, ki so na fronti izgubili vid.

Minkin interes je bil usmerjen predvsem na usta­novitev knjižnice za slepe. Na šesttedenski tečaj za pisanje in branje Braillove pisave se je prijavi­lo sto prostovoljk. V dveh skupinah jih je Minka naučila toliko, da se je prepisovanje lahko takoj začelo. Prostovoljne prepisovalke so delale na svojih domovih pod Minkinim nadzorstvom. Oprema za delo je bila preprosta: Braillova tablica, metalna igla, trd papir in besedilo za prepis. V enem letu so prepisale 60 del slovenskih pisateljev. Temelji slovenske knjižnice slepih so bili postavljeni. Minka Skaberne je bila med soustanovitelji zavoda za slepe. Zanjo se je začelo obdobje aktivnosti na vseh področjih. Ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in po­uk slepih na novoustanovljeni šoli v Ljubljani, skrbela za Braillovo knjiž­nico v Ljubljani, z njeno pomočjo je bil ustanovljen Dom slepih v Škofji Loki.

Tudi po upokojitvi je vso svojo pozornost namenjala skrbi za slepe. Prevzela je skrb za škofjeloško knjižnico slepih, postala odbornica Združenja slepih Slovenije in ustanovila tako imenovano tretjo Braillovo knjižnico. Pozneje se je temu delu pridružila še zvočna knjižnica in knjige iz Braillove tiskar­ne.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Kostanju pri Kamniku se je 10. 1. 1879 rodil Pavel Pestotnik, slovenski gospodarstvenik, športni delavec in politik. V slovenski Narodni vladi 1918 je vodil oddelek za promet.

V Špitaliču se je 10. 1. 1894 rodila operna pevka, zbirateljica ljudskih pesmi in plesov Tončka Marolt.

V Radovljici se je 11. 1. 1849 rodil podobar, konservator Janez Vurnik. Naredil je tabernakeljski veliki oltar na Brezjah.

V Kranju je 13. 1. 1900 izšla prva števila tednika Gorenjec.

V Kranju se je 14. 1. 1782 rodil slikar Gašpar Luka Goetzl.