Šaleška dolina

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 10. januar 2018 / 18:35

Med počitnicami mi še uspe navdušiti vsaj nekaj mladincev za izlet po Sloveniji. Tokrat smo izbrali Velenje. Morda bi človek rekel, nič posebnega, celo več, to umetno ustvarjeno mesto. Pa ravno zato – da bi videli posledice industrije, posega človeka v naravni prostor. Srednjeveška kolonizacija in poselitev je tudi v te kraje prinesla plemiške rodbine, ki so pod svojimi gradovi ustvarile mesta. Tako je nastalo Velenje. Majhna srednjeveška naselbina, ki je vse do 20. stoletja živela mirno življenje. Že v drugi polovici 19. stoletja so odkrili nahajališča lignita – premoga najmlajše starosti in najslabše kalorične vrednosti. Pa vendar je tega lignita toliko, da ga še vedno izkoriščajo. Po drugi vojni je kraj postal »socialistični čudež«. Nova država je potrebovala industrijo, elektriko, in tako se je začelo. Več izkopavanja premoga, več delavcev, ki so prišli z republik bivše Jugoslavije, gradnja blokov za njihovo bivanje. Če je rudarjenje težaško moško delo, so za ženske ustvarili Gorenje. Uslužbenka v muzeju je povedala, da je ona tipična predstavnica tukajšnje družine. Oče še danes dela v rudniku, mati v Gorenju, njej je ime Barbara (zavetnica rudarjev), v mladosti je igrala rokomet in trenutno dela v muzeju. V Velenju imajo 32 različnih narodnosti, ki so si nekako našle svoj prostor pod soncem. Rudnik je pravzaprav še v obratovanju, vendar ga bodo v prihodnosti zaprli. Zaradi tako intenzivnega rudarjenja se je površje pogreznilo in nastala so jezera. Vasi so preprosto izginile v »hudičeve sobane«. Ljudje so se morali preseliti, njihove korenine so se izbrisale. Včasih so bile Zavodnje nad Šoštanjem najbolj onesnažen kraj v Sloveniji. Danes je drugače, čistilne naprave in filtri zadržijo emisije pri samem izvoru, pa vendarle je to žrtvovana pokrajina. Eno tretjino slovenske elektrike je proizvedene v Termoelektrarni Šoštanj, ki je z rudnikom povezana kar preko posebne naprave (trakom). Torej bi ob vsakokratnem plačilu položnice za elektriko morali sprejeti še malo onesnaženega zraka in samokolnico pepela. Pepel vozijo na poseben nasip. V pokrajini so nastala jezera, ki za mnoge predstavljajo morje. Voda je primerna za kopanje, turistično naselje so poimenovali Kunta Kinte. Izposoja čolnov, jadrnic in zadaj »čudovit« pogled na termoelektrarno in njene bloke, dimnike … Naj živimo brez elektrike? Da je to žrtvovana pokrajina, o tem govorijo danes. Bi ljudem pripadala kakšna renta? Menda pepel seva, zrak je onesnažen. Imajo tudi ekološki inštitut ERICO, ki ga deloma financirajo TEŠ, Gorenje, in Premogovnik Velenje. Potemtakem to ni neodvisna institucija. Ve se, kdo je plačnik in do kakšne mere lahko raziskujejo … Če preveč opozarjamo na uničeno oziroma spremenjeno pokrajino in zdravje ljudi, nam mahajo z delovnimi mesti in tako je krog sklenjen. Upravičeno bi ljudem pripadala renta. Za njihovo slabše zdravje, našo elektriko, luksuz …