Promet v Vrata bi radi omejili

Tudi v zimskih mesecih se – zlasti ob koncih tedna, kadar je lepo vreme – v Zgornjesavsko dolino vijejo kolone obiskovalcev. Prometno najbolj obremenjene alpske doline. Občina Kranjska Gora se je pospešeno lotila reševanja tega problema.

Mojstrana – Število obiskovalcev slikovitih alpskih dolin, kakršna je tudi dolina Vrata v Zgornjesavski dolini, se iz leta v leto povečuje. Na vrhuncu poletne sezone so na dan našteli med tristo in petsto vozil, letno pa se število bliža deset tisoč; neuradna številka naj bi bila še za tretjino višja, opozarja Bogdan Janša, podžupan Občine Kranjska Gora, ki vodi projekt, prek katerega želi občina doseči, da Vrata postanejo vzorčen primer umirjanja prometa v alpske doline.

Opravljene študije kažejo, da obiskovalci za dostop v dolino, v katero vodi osem kilometrov dolga, večinoma makadamska cesta, pretež­no uporabljajo osebne avtomobile. Onesnaženost doline tako z avtomobilskimi izpuhi kot s prahom je izjemno velika, prav tako obremenitev z odpadki.

Po podatkih Javnega podjetja Komunala Kranjska Gora so namreč samo lani v Vratih obiskovalci odložili skoraj sto tisoč litrov mešanih odpadkov in več kot tri tisoč litrov embalaže, opozarja Janša.

In nič ne kaže, da bi se razmere brez odločnega posredovanja lahko umirile. Nasprotno, pravi Janša, pričakovati je, da bodo alpske doline zaradi vročih in suhih poletij vedno bolj obiskane, tako poletna kot zimska turistična sezona se podaljšujeta, glede na napovedi pa že v naslednjih sezonah pričakujejo eksponentno povečanje pritiska obiskovalcev.

Odprtost dolin in nenadzorovan dostop zato že kmalu ne bosta več prednost, ampak težava, je prepričan Janša, ki meni, da je razmere treba začeti reševati takoj, v prvi vrsti z umirjanjem in reguliranjem prometa v dolini. Občina si tako prizadeva za vzpostavitev režima, ki bi po eni strani obveščal o številu vozil, ki vstopajo v dolino, po drugi strani pa določal maksimalno število vozil za vsako od treh območij, ki jih bodo opredelili: dolina od Mojstrane do Aljaževega doma kot prvo območje, Mojstrana in Dovje kot drugo ter celotna Zgornjesavska dolina kot tretje. »Na teh območjih bi uredili tudi parkirne površine, zagotovili javni, naravi prijazen nadomestni prevoz in predvsem spodbujali obiskovalce, da dolino obiščejo peš oziroma s kolesom, morda tudi s konjsko vprego in podobno. Predvsem pa bomo morali poskrbeti tudi za dobro komunikacijo – novi prometni režim mora obiskovalce motivirati in hkrati ozaveščati.«

Omejitev prometa naj bi veljava od sredine junija do konca septembra, parkirni režim pa bo po načrtih kombinacija parkirišč zaprtega sistema z zapornicami in plačilom parkirnine ter odprtega sistema brez zapornic in plačila s parkomati. »Po vzoru in praksi sosednjih alpskih držav menim, da je treba neposreden vstop v dolino razumeti kot nadstandarden. Vse, ki bodo vozilo pustili na parkiriščih izven doline in uporabili javni prevoz ali kakšno drugo obliko (kolo, pohod), pa želimo s primerno ceno parkiranja in javnega prevoza na neki način ''nagraditi''. Informacijski sistem bo omogočal pridobivanje informacij prek vseh aplikacij in platform, in sicer o zasedenosti parkirišč, stanju v dolini in vseh drugih informacijah za obiskovalce doline in celotne destinacije. Projekt upošteva tudi poseben status za lastnike zemljišč in objektov, domačine in pa ciljno skupino planincev, ki v dolino vstopajo zgodaj, npr. pred peto uro zjutraj, z namenom obiska Triglava in ostalih vrhov v Julijcih. Seveda bodo imela tudi nemoten vstop v dolino vozila oseb s posebnimi potrebami, reševalna vozila in vozila za dostavo in oskrbo planinskih objektov.«

Občina je že pripravila nabor parcel, predvsem v naseljih Mojstrana in Dovje, ki so v občinski lasti in po prostorskih aktih omogočajo izgradnjo parkirnih površin, še letos bodo začeli s pripravo projektne dokumentacije.

Janša je prepričan, da se bo na ta način zmanjšalo tudi število konfliktnih situacij, s katerimi se srečujejo sedaj, ko velik problem predstavljajo divje parkiranje in kampiranje, oviranje dostopa do parcel ter slabša prometna varnost na splošno.

Projekt, ki naj bi zaživel v dveh letih in je ocenjen na okoli milijon evrov in pol, želijo v nadaljevanju še razširiti, na primer tako, da bi ob koncih tedna skupaj s slovenskimi železnicami po vzoru nekaterih občin uvedli kolesarski vlak do Jesenic, ki bi kolesarjem olajšal dostop do daljinske kolesarske poti skozi dolino. Oživljajo pa tudi idejo, da bi nekoč v prihodnosti uredili visokostebrno, elektromagnetno fotovoltaično železnico, ki bi povezala dolino Vrata in Trento, hkrati pa omogočala edinstven ogled naravnih znamenitosti in popolnoma ustrezala okoljskim standardom varovanja narave,« je optimističen Janša.