Potopili smrečico, dvignili zvon želja
Na jezeru Črnava v Preddvoru so potopili božično drevesce. Letos pa je bil dogodek še posebno prazničen, saj so prvič uprizorili zgodbo o hudiču, ki išče izgubljeno smrečico. Na Blejskem jezeru pa je ponovno oživela legenda o potopljenem zvonu.
Preddvor, Bled – Na božični dan se ob jezeru Črnava zberejo domačini, da bi videli, ali bo hudič našel izgubljeno drevo. S pomočjo članov Turističnega društva Preddvor, zaposlenih v Hotelu Alma, fantov iz potapljaškega društva SOM in Gasilske reševalne službe Kranj so tradicionalno, tokrat že osemnajstič, potopili božično drevo in s tem praznikom dodali čarobnost in toplino. Letos so dogodek popestrili s pripovedko o Hudičevem borštu na Zaplati. Uprizorili so jo člani Turističnega društva Preddvor po scenariju in režiji predsednika Jožeta Ekarja. Zgodba pravi, da sta nekoč v Preddvoru živela dva kmeta, ki sta se trmasto prepirala za lastništvo nad gozdom, dokler ni eden v jezi vzkliknil: »Hudič naj ga vzame!« V trenutku so se besede uresničile in kmeta sta le še prestrašeno strmela za peklenščkom, ki je z »borštom« na hrbtu oddirjal proti goram. Ravno takrat je v cerkvi na Svetem Jakobu zazvonilo, hudič je izgubil moč in spustil breme na sosednji hrib. Naslednji dan je šel preverit svoj izplen in ugotovil, da v gozdu manjkata dve drevesci. Vrnil se je v dolino, da bi ju našel. Prvo je našel sam, drugo pa je izsledil s pomočjo ljudi, saj je to zasvetilo, ko se jo je dotaknila človeška roka. Osvetljeno drevesce so potopili na dno jezera Črnava in bo na ogled vse do svetih treh kraljev.
V globino jezera pa so se spustili tudi na Bledu. S pomočjo Društva za podvodne dejavnosti Bled so oživeli legendo o potopljenem zvonu. Zvonček želja je leta 1534 vlil Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na blejskem gradu živela mlada vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni.