Božič po svetu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 24. december 2017 / 15:01

Na tem mestu se razgledujemo po svetu. Ker smo ravno pred božičem, poglejmo, kako ga praznujejo v drugih državah, ne le v evropskih, tudi v tistih pod Južnim križem, kjer je ob božiču poletje …

Božične variacije

Poglejmo najprej v Italijo. Italijani so najbolj znani po jaslicah, ki predstavljajo središče božičnega praznovanja, na sveti večer priredijo družinsko loterijo, ko vsakdo povleče številko svojega darila; darila pa dobijo šele 6. januarja, ko jih prinese čarovnica La Befana, poredni dobijo v opomin le kos premoga. / Izrazito katoliška je Poljska. Sveti večer se imenuje wagilia, čez dan se postijo, božična večerja se začne z branjem evangelija, potem pojejo juho in ribo, vrhunec zelo religioznega obreda na sveti večer je skupno uživanje božičnih oblatov – ti so simbol, da si bo družina tudi v prihodnjem letu vse delila kot v duhu Jezusovega nauka o ljubezni do bližjega in sprave. / Povsem katoliška, a na drugem koncu Evrope je Irska. Njihova posebnost so sveče na oknih, ki predstavljajo dobrodošlico Mariji in Jožefu, ko sta iskala zatočišče, svečo na oknu prižge najmlajša oseba v družini, upihne pa jo lahko le deklica z imenom Marija (Mary); druga posebnost je božična pesem Dvanajst božičnih dni (Twelve days of Christmas), ki izvira še iz časa, ko je bila na Irskem katoliška vera prepovedana; vhodna vrata okrašujejo z venčkom iz bodik (holly), božično okrasje se na Irskem sname šele po 6. januarju (mali božič), božiča ni brez purana, božičnega pudinga ter začinjene govedine, ponekod purana nadomešča gos ali raca. / Zanimiva je Nizozemska, kjer otroke najprej v spremstvu parklja obišče in obdaruje Sinterklaas (Miklavž); ta pride na Nizozemsko z ladjo iz Španije, v ta namen v Amsterdamu organizirajo veliko prireditev, ki jo predvajajo tudi po televiziji, nato pa po državi na belem konju obiskuje otroke; božič je tradicionalno bolj miren, družinski praznik, brez daril, dan po božiču je rezerviran za družinske obiske, za božični zajtrk imajo kerststol (božični sadni kruh), večerja je sestavljena iz petih hodov, postrežejo kokošjo juho, kuhane kostanje z maslom in soljo, pečeno gos ali purana, marcipan, kerstkrans (božični piškoti) in letterbanket (pecivo v obliki črk). / Zelo samosvoji so Finci; tudi na sveti večer gredo z družino ali prijatelji v savno, potem si privoščijo »pečenega šveda«, obilen obed s svinjino, pijejo božično pivo in jedo božični kruh, nekateri posujejo božično slamo in kdor pobere dolgo bilko, ga čaka dolgo življenje. / Finski blizu je Estonija. Estonski predsednik 24. decembra razglasi božično premirje, kar je 350 let star običaj. Na podeželju je na predbožični večer v navadi puščanje hrane na mizi in ognja v kaminu vse do jutra, da duhovi prednikov na predbožični večer obiščejo hiše. Danes je tudi estonski božič vse bolj miren družinski praznik, ki se praznuje v ožjem družinskem krogu, značilne jedi so svinjina z zeljem, mulgikapsad (estonsko kislo zelje), ribe ter krvavice, pijejo pivo, sladica pa je pipparkogid (piškoti iz popra, ingverja in cimeta). / Zelo katoliška je vsa Latinska Amerika, kjer božič traja cel teden, zaključijo ga z božično večerjo, darila za božič prejmejo otroci, odrasli pa se obdarujejo 1. januarja; ker ni snega, drevesa in kaktuse okrasijo z vato, priljubljena zabava je božična bikoborba in božična loterija. / V Avstraliji je božič poleti, zato ga najraje praznujejo v kopalkah na plaži, božična jed je najpogosteje hladen puran in puding, delo Božička naj bi opravljal Swag Man, zamotani mož, ki je oblečen v modro majico brez rokavov in dolge, široke hlače, s svojimi dingi pa naj bi živel pod goro Uluru, za božič se usede v terensko vozilo in se po rdečih prašnih cestah odpelje otrokom razdelit darila. Nekateri prisegajo raje na Božička, kot ga poznamo mi, hiše odenejo v svetleče lučke, starši se pripravljajo na zabavo, otroci pridno pišejo pisma Božičku … In še kaj bi lahko navedli, a naj za letos zadostuje. (Prirejeno po spletnem viru.)

Lindsey in Donald

Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn je pred kratkim izjavila, da na bližnjih olimpijskih igrah v Južni Koreji ne bo zastopala predsednika Donalda Trumpa. Sledili so hudi odzivi nekaterih »trumpovcev«. Nakar se je šampionka oglasila še enkrat: »Res je boleče prebrati komentarje, v katerih ti ljudje želijo, da bi si zlomila tilnik ali da bi me bo Bog kaznoval, ker sem proti Trumpu. Moram priznati, da so me prizadeli nekateri komentarji na intervju za CNN. Vse skupaj mi je odprlo oči, kako razdeljeni smo kot narod.« No, vidite, nismo samo Slovenci razdeljen narod.

Mir, a ne za vse

»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Mt 2,14) Tako se glasi najstarejša mirovna poslanica. A zdi se, da je na tem svetu veliko ljudi, ki zemeljskim bogovom niso po volji.