
Posojilnica na robu propada
V pogovoru je sodeloval tudi eden od dveh poslovodij Posojilnice Bank Lorenz Kumer. Zavrnil je bojazni, da bodo ustanovitelji oškodovani in da Raiffeisen s slovensko banko nima resnih namenov. Nasprotno. Rešil nas je brodoloma, je dejal. Pri Slovencih je problem, da se prerekamo o preteklosti, ne vzamemo pa si časa za pogovor, kaj moramo v prihodnosti narediti bolje. Predvsem se moramo odločiti, ali Banko oziroma Posojilnico želimo ali ne. Zame in za vse vas tukaj je posojilnica srčna zadeva in se zato splača boriti zanjo, doma v družinah, po društvih in tudi v večinskem narodu, ki nam, kljub težavam in negativni reklami, zaupa, je povedal poslovodja Kumer.
Osrednja zadružno organizirana denarna in blagovna zadruga Slovencev na Koroškem Posojilnice Bank Celovec se je dve leti nazaj znašla v hudih težavah. Zaradi dragega in tudi novim razmeram neprilagojenega načina poslovanja, razdrobljenosti, slabih posojil, še posebej v državah na območju nekdanje Jugoslavije, je bila na robu propada. Vodstvo se je odločilo, da mora denarna in blagovna ustanova, ki je največja podpornica delovanja slovenskih kulturnih in drugih društev ter ustanov na Koroškem in pomembna delodajalka v okolju, kjer je slovenščina jezik poslovanja, ostati. Cena take odločitve je bila visoka. Nekaj nedonosnih posojilnic so zaprli. Prav tako tudi nekatere zadružne trgovine, denarno in blagovno poslovanje pa so združili v enotno ustanovo Posojilnice Bank. Avstrijski Raiffeisen, v katerega je bila vključena slovenska banka, je denarno pomagal in zahteval tudi večjo vlogo pri vodenju Posojilnice Banke. Vloge so bile rešene. Ustanova tako nemoteno posluje naprej, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo. Kritiki takega načina reševanja trdijo, da je s tako vlogo Raiffeisna ogrožena slovenščina kot jezik poslovanja, srednjeročno pa tudi sama Posojilnica, saj tudi »materi« Raiffeisen ne kaže posebej dobro.
Pretekli teden se je v klubu Mohorjeve v Celovcu o tem razvnela na trenutke ognjevita razprava. Slišali smo očitke, da banka ni več slovenska in da bodo vlagatelji oškodovani. Celovški odvetnik in predsednik Društva za varovanje slovenskega bančništva na Koroškem Rudi Vouk je povedal, da bi sicer lahko sami, brez zunanje pomoči, združili nekdaj ločeni Posojilnico in Banko, vendar ne bi zdržali dolgo. Izgubili bi še tisto, kar je ostalo. Alternative torej ni bilo. V interesu slovenske narodne skupnosti, njene kulture, jezika in delovnih mest je, da se banka ohrani. Realno gledano bi tudi brez nje šlo, saj v Slovencem prijaznejšem okolju, z manj konfliktov, tudi nemške banke posojajo Slovencem svoj denar, zadruge prodajajo gnojila in odkupujejo žito. Vendar mora slovensko zadružništvo ostati kot akt samopomoči, zaradi katere je bilo tudi ustanovljeno. Vendar zadružna ideja ni nujno vezana le na bančništvo in trgovino, ampak bi jo lahko razširili tudi na druga področja, je povedal Rudi Vouk.