Likovno v arhitekturi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 20:14

V Galeriji Kosova graščina je na ogled razstava likovnih objektov Petra Marolta z naslovom Arhitekton in nove razsežnosti smeri B.

Jesenice – Tokratna razstava v Galeriji Kosove graščine je nekaj posebnega, saj avtor, arhitekt in likovni ustvarjalec, dr. Peter Marolt naš pogled usmerja tako na stene kot v prostor. Na razstavi z naslovom Arhitekton in nove razsežnosti smeri B je tako v pritličju kot v vseh prostorih v prvem nadstropju predstavljenih kar 82 umetniških objektov. »Pri vživljanju v njegove likovne stvaritve kot pri njihovem ocenjevanju ni dovolj iskati le zunanjih značilnosti oziroma izraznih komponent, ki so s prostim očesom najprej vidne, temveč je potreben poglobljen uvid v kompleksno zasnovo objekta v odnosu do prostora in do ustvarjalno značajnih agensov. Šele z razumevanjem vseh udeleženih komponent udejanjenega objekta lahko počasi dojamemo Maroltov ustvarjalni koncept,« je ob razstavljenih delih zapisal umetnostni zgodovinar v Gornjesavskem muzeju in kustos razstave Aljaž Pogačnik. Da Maroltove tako imenovane preoblikovane krajine res spominjajo na krajinske motive, na katerih pa je poudarjena čista likovna problematika, sicer ne v tako ekspresivnem kot predvsem v formalnem smislu.

V sklopu predavanja in predstavitve razstave preteklo sredo je avtor Peter Marolt pojasnil, da pri snovanju prostorskih likovnih artefaktov namenja veliko pozornost tudi spoštovanju odnosa do sprememb na sami površini materiala, do patine, in to zaradi časa in atmosferskih vplivov, ki imajo v tovrstnem likovnem raziskovanju posebno mesto. Gre za sklicevanje na izjemnost površine uporabnih predmetov, na katerih se je z desetletji nabrala patina, ali skal, na primer v japonskem vrtu, ki so delo in ki kažejo na moč sil narave. Kar nekaj likovnih artefaktov namreč izvira iz razumevanja pomena senčnosti prostorov, s katerimi se je spoznal prek znanstvenega preučevanja tradicije oblikovanja prostora in pogleda na svet Daljnega vzhoda oziroma estetike tega dela sveta, predvsem Japonske. Kot arhitekta – oblikovalca prostora ga vsaj v začetnih fazah izoblikovanja tovrstne likovne opreme simbolnega prizorišča ali prostorskega likovnega artefakta, zanima tudi ali predvsem prostor sam po sebi. Ta nastaja sproti, glede na razpoložljiv material in uporabne elemente. Oblika je tako vsaj v tem ustvarjalnem obdobju običajno pred barvo, ki pa prav zato zahteva poseben, dovolj kompleksen razmislek, da bi stvar učinkovala kot celota. Vsak likovni objekt je torej sam zase nekakšen prototip in hkrati končni produkt vizije simbolnega prostora.

Na dobro obiskanem predavanju je avtor pojasnil še svoja konstruktivistična in suprematistična izhodišča, ki pa so, kar je ugotovil naknadno, zelo podobna izhodiščem eksperimentalne študijske smeri B, ki jo je leta 1960/1961 na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je Marolt diplomiral in doktoriral, vpeljal prof. Edvard Ravnikar. Razstava bo na ogled do 5. januarja.