Odgovor na članek Stare peči bodo prepovedali
(Gorenjski glas, 22. november 2017)
Menjava kotlov, ki so kurjeni z lesno maso in so v uporabi več kot dvajset let – pogled s tehnične strani na zahtevo MOP
Pred desetletji so bile ogrevalne enote v družinskih hišah projektirane na stanje tehnike v tistem obdobju. Takrat večina objektov ni imela ustrezne toplotno izolativne fasade niti podstrešne etaže niso bile toplotno izolirane. Takrat je bila projektna temperatura okolice T = –20 °C. Sklop centralne kurilne naprave za družinsko hišo je bil sestavljen iz kotla na drva ali kurilno olje, radiatorjev z veliko količino vode in cevnega omrežja.
Z razvojem tehničnih sistemov se je koncept bistveno spremenil! S toplotno izolacijo objekta se poraba toplotne energije za ogrevanje bistveno zmanjša – tudi do 80 odstotkov. Uporaba sistema talnega ogrevanja z minimalno količino vode v sistemu omogoča montažo malih kurilnih naprav z visoko stopnjo avtomatizacije – tako v procesu kot načinu zgorevanja in izbire energenta.
Ker pa je lahko uporabna doba jeklenih ali litoželeznih kotlov, kurjenih z lesno maso, tudi več kot štirideset let, je smiselno stari sistem centralnega ogrevanja dopolniti. Ni potrebna menjava kotla z novim kotlom – kot z odlokom zahteva MOP (ministrstvo za okolje in prostor), ko zapiše, da je treba vse kotle, kurjene z lesno maso, ki so starejši od dvajset let, zamenjati! Saj so vsi ti kotli opremljeni z atestom, ki zagotavlja ustrezen izkoristek – pa ne le za dvajset let kot »predpisuje« ministrstvo za okolje in prostor.
Z dodatno montažo zalogovnika – hranilnika toplotne energije in z ustreznim elementom, ki krmili delovanje klasičnega sistema dovoda zgorevalnega zraka v peč (običajno je to regulator vleka Samson), se lahko doseže zelo dobro zgorevanje suhih polen (lesne mase) v obstoječih starih kotlih. S pomočjo hranilnika toplotne energije, ki sprejme vso sproščeno toplotno energijo na visokem temperaturnem nivoju T= > 80 °C, in dodatnim krmilnim elementom se lahko zagotovi popolno zgorevanje in posledično suha peč in prav tako suh in topel dimnik! Takšno kurjenje suhih drv v peči ne onesnažuje okolja nad sprejemljivo/dopustno mejo in ne potrebuje dodatnih meritev emisij trdnih delcev v ozračje in meritev izkoristka. Še zlasti če se meritve izvajajo sredi poletja … Saj zgorevanje lesa poteka tako kot pred stoletji. Nič novega ni v deželi Kranjski – razen posameznih teženj po nadvladi in zaslužkarstvu.
Če se v peč (ogrevalni sistem brez zalogovnika!) naloži preveč polen, regulator vleka hitro zazna, da je v peči dosežena nastavljena temperatura vode, in začne zapirati dovod zgorevalnega zraka v peč. To lahko povzroči »mokro« peč in posledično »moker dimnik« in oblaganje s katransko smolo.
Investicija v zalogovnik toplotne energije se povrne najkasneje v nekaj letih; dodatno ta inovativni predlog omogoči prihranek – vsaj 15 odstotkov manjšo porabo drv pri obstoječem stanju toplotne izolacije objekta! Ocenjena investicija je približno 1000 do 1500 evrov za zalogovnik, približno 1000 evrov za predelavo cevnega sistema in približno 100 evrov za dodatni krmilni element.
S tem tehnično dokazano učinkovitim predlogom lahko finančno šibkejšim prebivalcem naše domovine omogočimo posodobitev sistema ogrevanja in uporabo klasičnega energenta – suhih drv. Če pa bi bil sistem nepovratnih sredstev prijaznejši za vse uporabnike, bi lahko večina izvedla tudi potrebno toplotno izolacijo objekta (zunanje stene, strop, okna ...) in za zmerne stroške dobila bivalno ugodne prostore – suhe, tople in zdrave.
Da ne bo pomote: novejši kotli na lesno maso, na uplinjanje lesne mase in/ali kurjenje s peleti, ki dosegajo izkoristek do 92 odstotkov, so odlična tehnična rešitev. Težava je le v tem, da je minimalna cena za vgradnjo takega kotla približno deset tisoč evrov! Peleti, v katere je vgrajenega že precej dela in energije, so seveda bistveno dražji od klasičnih drv. Finančne obremenitve, investicije v nov kotel, si vsi pač ne moremo privoščiti – veliko je pomoči potrebnih v tej naši lepi Sloveniji!
Tako pri starih kot novih kotlih, kurjenih s peleti, je miselna in prednostna naloga toplotna izolacija objekta. Če bi obveljalo izhodišče MOP – menjava kotlov, ki uporabljajo lesno maso – ali bo treba tudi novejše kotle na uplinjanje zamenjati po dvajsetih letih ali bodo lahko v uporabi vsaj štirideset let – kot je dejanska uporabna življenjska doba za jeklene ali litoželezne kotle?
Jereb Janez, univ. dipl. inž. str.