Tudi z znanjem v gore

Za varno obiskovanje gora pozimi ustrezna oprema ni dovolj. Moramo jo znati tudi uporabljati, so si enotni strokovnjaki ob začetku zimske sezone.

Cerklje – Prvi sneg, ki smo ga letos dočakali dokaj zgodaj, vabi v gore predvsem gornike in turne smučarje ter druge ljubitelje narave. A ob tem predstavniki Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in Združenja gorskih vodnikov Slovenije opozarjajo, da se v gore odpravimo le primerno opremljeni in z dovolj znanja, saj nam oprema v nahrbtniku, ki je ne znamo uporabljati, ne koristi.

Lavinski trojček je obvezna oprema

Po besedah Matjaža Šerkezija, inštruktorja GRZS, je zaradi novozapadlega snega snežna odeja v gorah še precej mehka. Zaradi močnega vetra pa je nastalo tudi precej nevarnih klož, ki so najpogostejša oblika snežnega plazu.

Zato je lavinski trojček obvezna oprema, ko se pozimi odpravimo v gore. Gre za lavinsko žolno, ki grobo določa lego ponesrečenca, lavinsko sondo za fino določanje lege ponesrečenca, ter lavinsko lopato za izkopavanje. »Če manjka le en element lavinskega trojčka, se drastično podaljša čas iskanja zasutega,« je povedal inštruktor GRZS Klemen Volontar. Dodal je še: »Oprema je zdaj praktično dosegljiva vsakomur, vendar smo z nakupom šele na pol poti. Kljub kakovostni in napredni opremi za izvajanje veščin, ki nam v najkrajšem času omogočijo najti in izkopati zasutega izpod snega, pa brez znanja ne gre.«

V visokogorje se pozimi nikar ne odpravimo brez čelade, cepina in derez. Ker se na tržišču pojavljajo različne verižne in gumijaste izpeljanke derez, predsednik Združenja Gorskih vodnikov Slovenije Mitja Šorn in gorski vodnik Miha Habjan opozarja tudi na pravilno izbiro opreme: »Edina pravilna izbira so 10- ali 12-zobe gorniške dereze. Različne verige in gumijaste izpeljanke so namenjene hoji v mestu in sredogorju, niso pa primerne za resnejše gorske ture.«

V nahrbtnik poleg toplih in lahkih oblačil ter hrane in pijače sodijo tudi čelna svetilka, komplet opreme za prvo pomoč in t. i. astronavtska folija. »Gre za aluminijasto folijo, v katero lahko zavijemo ponesrečenca in tako ohranimo njegovo telesno temperaturo. Če ne drugega pa pride prav, da se v mokrem bivaku usedemo nanjo,« razlaga Matjaž Šerkezi.

Uporabe opreme se lahko naučimo na tečajih

Za varnejšo pot v gore tako GRZS kot Planinska zveza Slovenije organizirata več tečajev, kjer lahko pridobimo potrebno znanje in tehnike hoje v gore s cepinom in derezami. Z včlanitvijo v kakšnega od številnih planinskih društev in klubov se poleg popustov in zavarovanja, ki ga prinaša članstvo v planinski zvezi, lahko priključimo tudi kakšni od organiziranih skupin. Kot pravi generalni sekretar PZS Matej Planko, je namreč med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih.

S statistiko se sicer ne moremo pohvaliti, pravi predsednik GRZS Igor Potočnik. Letos je GRZS izpeljala že 481 reševalnih akcij, lani pa v celem letu 483. Vendarle je bilo smrtnih žrtev tretjino manj kot lani, 26. Največ nesreč je bilo na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, v dveh tretjinah primerov pa so gorski reševalci reševali domače obiskovalce gora. Kot pravi Potočnik, največ nesrečam še vedno botruje zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo telesna in duševna nepripravljenost ter težave med poletom z jadralnim padalom.

Gorski reševalci pa prejemajo tudi neupravičene klice, kar se Potočniku zdi nezaslišano. Bodisi je posamezniku zmanjkalo vode bodisi klica ni znal pojasniti, čeprav je bil na dobro označeni in opremljeni planinski poti in brez poškodb. »V naše hribe zahajajo ljudje, ki tja ne sodijo,« pravi predsednik GRZS, ki ob tem opozarja tudi starše, naj otrok ne silijo v visokogorje, če si tja ne želijo in niso ustrezno pripravljeni.