Zanimanje za slamnike

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Domžale / ponedeljek, 4. december 2017 / 07:48

V Slamnikarskem muzeju v Domžalah jim ne uspe sešiti toliko slamnikov, kot bi jih lahko prodali, zato se bodo v prihodnje poleg ohranjanja bogate industrijske dediščine še bolj posvetili tudi tečajem šivanja slamnikov.

Domžale – V Slamnikarskem muzeju, ki od leta 2012 deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika, so pred dnevi pripravili pogovor o prihodnosti muzeja in slamnikarske dediščine na Domžalskem. Ob tem so predstavili anketo o zadovoljstvu obiskovalcev slamnikarskega sejma, ki jo je opravil Igor Podbrežnik iz Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in socialne storitve Lokvanj iz Kamnika. Rezultati ankete so pokazali, da obiskovalce sejma slamnikarska dediščina močno zanima, a muzej, kjer je na ogled stalna razstava z naslovom 300 let slamnikarstva na Domžalskem, čaka še veliko dela. Poleg slamnikarskega sejma sicer organizirajo še vrsto aktivnosti, med drugim občasne razstave, vodenje po razstavah, kulturno-vzgojni pedagoški program, Srečanja pod slamniki, promocijo slamnikarstva na tržnicah in mnogo drugega, sodelujejo tudi s študijskim krožkom Slamnikarstvo, Gorenjskim muzejem Kranj, Medobčinskim muzejem Kamnik, Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, Občino Domžale ter nekaterimi posamezniki.

Tečaji za pletenje kit in šivanje slamnikov

Med njimi je tudi nekaj šivilj, a »slamnikarsko« znanje nezadržno izginja, saj ni več veliko takih, ki bi znali splesti kite in sešiti slamnike. V muzeju so že pripravili začetni in nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov, temu pa se bodo v prihodnje še bolj posvetili. Kot pravi organizatorica muzejske dejavnosti Katarina Rus Krušelj, so lani v muzeju prodali 216 slamnikov, naročilo zanje pa se je precej povečalo, zato bodo potrebovali pridne in izučene šivilje, ki bodo znale splesti kite in sešiti slamnike. V tem v muzeju vidijo veliko priložnost in poslovni izziv.

Predstavitvi dejavnosti mu­­­zeja je sledil tudi pogo­vor v smeri, kako naprej, v katerem so obiskovalci v ospredje postavili potrebo po še večji promociji, da bi slamnikarska dediščina v mesto privabila tudi tuje turiste.