Nasmejana druščina, ki je tisto soboto dopoldne z veseljem prišla na njivo.

Uživali so v delu na njivi

Devetnajstletni Vid Žibert s Suhe pri Predosljah je že kot otrok sanjal o svoji kmetiji. Ko je bil star sedemnajst let, je najel prvo njivo. V svojo ljubezen do kmetijstva je vpel vso družino, pridelek pa pobirajo še po starem: skozi delo se tudi družijo.

Olševek – Bila je druga novembrska sobota. Vid je z nekdanjimi sošolci, prijatelji, sosedi, družino in drugimi, ki so pomagali, na njivi na Olševku pobiral repo. Naleteli smo na prizor, ki ga zadnje čase vidimo redkeje: kup razpoloženih in nasmejanih obrazov različnih generacij, ki uživajo v delu oziroma pobiranju repe.

Pr' Štefet na Suhi imajo nekaj malega kmetije in Vidov oče je že od mladih nog spremljal sinovo zanimanje, potrpežljivo odgovarjal na njegova vprašanja, ga spodbujal. Ko je bil Vid srednješolec, je dobil prav posebno veselje do zelenjave. Obiskoval je Biotehniški center v Naklem, pridobil izobrazbo kmetijsko-podjetniški tehnik, potem pa starša doma seznanil z odločitvijo, da ne bo študiral, da bo kmetoval.

V času, ko smo se pogovarjali z Vidom, se je njegova mama že odpravljala na Suho, da bo pripravila za delavce malico in kasneje kosilo – še po stari navadi. Smeje nam je razložila: »Že od zgodnjega otroštva je kazal ljubezen do kmetovanja. Tudi ko se je igral, je kmetoval: tla dnevne sobe so bile prekrita z njivami, imel je vse mogoče igrače v obliki kmetijskih strojev.«

V Vidov sedanji projekt je praktično vpeta vsa družina, še babice in dedki. Po zadnjem pobiranju pridelka v sezoni potem za vse, ki so sodelovali, pripravijo doma zabavo. Za tovrstno delo je kar težko dobiti ljudi, a mama je optimistična: »Se še najdejo, tudi mladi. Pritegne jih tudi druženje.«

Letos tako Vid že tretje leto pobira pridelek. »Ko sem se odločil, da bom prideloval in prodajal zelenjavo, sem prvo leto prosil soseda, ki se je s tem že ukvarjal, če mi lahko pomaga posejati izbrano kulturo. Njivo najamem za eno sezono, zaradi kolobarjenja. Recimo repo lahko na njivi, kjer jo sedaj pobiramo, pridelam ponovno šele čez sedem let. Letos sem se odločil, da bom poskusil še z rdečim zeljem. Lani sem imel kolerabo, črno redkev, zeleno zelje in repo; prvo leto pa le repo. Drugo leto bom verjetno dodal še kakšno kulturo,« razlaga Vid, ki je letos pridelal zelenjavo na osmih hektarjih. Doda še, da jo je zagotovo lažje pridelati kot prodati. Se pa, odkar se je spustil v kmetovanje, kar naprej izobražuje. Tako vsako leto ve več. Včasih teorija zdrži, včasih pa ga narava in kultura naučita novih zgodb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 4. december 2007 / 07:00

France Prešeren in tekači

Minulo soboto je v zgodnjih dopoldanskih urah iz Vrbe proti Kranju stekla skupina tekačev, ki so jo sestavljali člani Kluba Trmastih iz Preddvora, člani Gorenjskega glasa in še nekaj teka in družbe že...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.