Ugotavljajo dejansko stanje
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je začel postopke za ugotovitev dejanskega stanja tudi na območju devetih osuševalnih sistemov na Gorenjskem.
Kranj – Lani aprila spremenjeni zakon o kmetijskih zemljiščih je določil, da mora vlada v dveh letih od sprejetja zakona z uredbo potrditi območja državnih namakalnih in osuševalnih sistemov, ki so bili vzpostavljeni pred letom 1999, pri tem pa mora evidence o sistemih uskladiti z dejanskim stanjem v naravi. Sklad kmetijskih zemljišč, ki od leta 2011 dalje opravlja javno službo upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov (HMS), je že začel s postopkom za potrditev območij državnih osuševalnih sistemov. V okviru tega postopka so bile od 22. novembra do danes, 1. decembra, na izpostavah sklada že razgrnjene detajlne karte območij posameznih hidromelioracijskih sistemov. Na Gorenjskem so bile razgrnjene karte za devet območij: za HMS Hidromelioracija Dorfarsko polje na območju občin Škofja Loka in Kranj, Melioracija Tenetiše v občini Kranj, Melioracija zemljišč na posestvu Brdo, ki leži delno v kranjski in delno v preddvorski občini, Osuševanje Tenetiše II - Letenice na območju kranjske in nakelske občine, Melioracija Cerklje v občini Cerklje na Gorenjskem, Melioracija Gorenja vas v občini Gorenja vas - Poljane, Melioracijsko območje Suha - Blato v občini Bohinj, Melioracija Poljče v občinah Radovljica in Žirovnica ter Melioracija Blejsko Blato v občini Bled. Lastniki zemljišč na teh območjih osuševalnih sistemov so si v času uradnih ur izpostave lahko ogledali karte in podali predloge za izločitev in vključitev parcel in s tem tudi za morebitno spremembo meje območja, naslednji korak pa bodo sestanki med predstavniki občin, sklada in lastniki zemljišč, ki so predvideni v času od 11. do 15. decembra in na katerih naj bi pregledali predloge za morebitne spremembe. Po končanih postopkih ugotavljanja dejanskega stanja in uskladitve evidenc bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z uredbo potrdilo območja osuševalnih sistemov, upravljanje in vzdrževanje sistemov bo prevzel sklad, ki bo za kritje stroškov zaračunaval nadomestilo.
Kot je povedala Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, so projekte osuševanja kmetijskih zemljišč izvajale kmetijske zadruge skupaj s tedanjo kmetijsko pospeševalno službo in kmetijsko zemljiško skupnostjo. Nekateri sistemi osuševanja niso bili do konca narejeni, nekateri kanali za odtekanje vode so po več kot tridesetih let že zasuti pa tudi vzdrževanje teh kanalov poteka zelo različno. Barbara Farčnik, koordinatorka v ljubljanski izpostavi sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je ob tem poudarila, da se evidence o osuševalnih sistemih marsikje ne ujemajo z dejanskim stanjem v naravi, nekatere parcele na območju osuševalnih sistemov so že celo pozidane.