Ema je legenda, Nika nasmejana

Konec tedna sezono svetovnega pokala začenjajo smučarske skakalke, med njimi kar dve članici SSK Alpina Žiri – Ema Klinec iz Poljan in Nika Križnar iz Delnic.

Ljubljana – Pretekli konec tedna je z zmago na tekmi svetovnega pokala v Kuusamu na Finskem navdušil smučarski skakalec Jernej Damjan, ta konec tedna pa se bo v Lillehammerju na Norveškem začela sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta. Pogovarjali smo se z Gorenjkama, 19-letno Emo Klinec in 17-letno Niko Križnar, pomembnima članicama slovenske reprezentance.

Kako so potekale priprave na novo sezono?

Ema: »V letošnji sezoni je bila največja sprememba, da sem poletno veliko nagrado odskakala v celoti. S prvim delom sem zadovoljna, drugi del je bil nekoliko slabši, kar pripisujem testiranju nove opreme in privajanju na nov način počepa. Nekaj je bilo treba tvegati, da lahko sedaj pridobim in mirno vstopim v zimo.«

Nika: »Lansko leto mi je šlo bolje proti koncu sezone, na začetku letošnje poletne sezone sem se še malo lovila, je pa bil viden napredek s tekme na tekmo. Treningi so potekali dobro. Kar nekaj smo jih opravili tudi na ledeni smučini v Kranju, za kar smo dekleta zelo hvaležna.«

Kakšna so pričakovanja v olimpijski sezoni?

Nika: »Pričakujem mirno sezono, mirno skakanje, vem, da sem tega sposobna že na prvi tekmi, od katere sicer ne pričakujem preveč. Želim si lepo stopnjevati pripravljenost in skoke s tekme na tekmo, tako kot lani. Upam le, da bom prej začela dosegati boljše rezultate in to bo tisto, česar bom na koncu res vesela, sploh če bodo najboljši rezultati prišli na olimpijskih igrah. Zelo se že veselim začetka sezone.«

Ema: »Sezona je polna vrhuncev. Veliko je govora o olimpijskih igrah, tudi o domači tekmi svetovnega pokala v Ljubnem. Jaz se na vsako tekmo, tudi če je nižjega ranga, stoodstotno pripravim. Vsak rezultat, napisan ob mojem imenu, šteje. Ne čutim nobenega posebnega pritiska, ker imam svoje cilje, ki jih želim doseči. Ker jih še nisem, se počutim kot na začetku svoje kariere, da še nisem nič dosegla in da se moram sama sebi še dokazati. Seveda bodo vrhunec olimpijske igre. Pred štirimi leti sem bila že pripravljena za nastop, pa mi ga je preprečila poškodba. To bo ena tekma iz več kot dvajsetih v sezoni. Predstavlja mi zelo velik izziv. Uživam v pripravah na sezono.«

Ema, vprašanje za vas: je pred prvo tekmo kaj skrbi?

»Če človeka ne bi nič skrbelo, bi se ulegel v posteljo in spal, ker bi se počutil izpopolnjenega. Ne da bi me skrbelo, glede na to, kako sem pripravljena, morda je treba le mirno in zbrano pristopiti k vsem treningom, ki so še ostali do začetka sezone. Sem mnenja, da se zadnji mesec pred sezono dela pika na i, da šteje dvojno ali trojno, tako da sem z glavo res pri stvari, delam, analiziram in verjamem, da se mi bo v zimi tudi obrestovalo.«

Obe prihajata iz žirovskega kluba, ki je očitno valilnica dobrih skakalk.

Ema: »Jaz bi rekla, da osnova našega kluba temelji na zelo dobrem trenerju, ki je tudi moj osebni oziroma klubski trener. To je Jernej Kumer, s katerim zelo veliko sodelujem. On je nekakšen striček iz ozadja, za katerega malo ljudi ve, da mi pomaga, naredi pa levji delež pri tem, da lahko tako dobro nastopam. Brez njega mi ne bi uspelo že doslej in verjamem, da bo še vedno ključni del mene naprej. Z Niko se sicer zelo malo vidiva, saj je v dijaškem domu v Kranju, ko pa se, se ob njej sprostim, vesela sem, da je tako dobra, kot je, in verjamem, da sva obe sposobni pokazati še več.«

Nika: »Tudi doma sva blizu. To mi je dalo navdih, da imam skakalko z mojega konca, se lahko druživa, skupaj smejiva, tudi skupaj druga drugo tolaživa, kadar kateri kaj ne gre. Res mi veliko pomeni, da imam ob sebi tekmovalko, s katero se med seboj spodbujava.«

Kako bi opisali svojo kolegico?

Nika: »Ema je legenda, super punca, če bo tako napredovala s skoki, kot je do sedaj, bo še veliko dosegla.«

Ema: »Nika je pa ''faca''. Je zelo v redu dekle, vztrajna, predvsem pa preprosta, in kar me pri njej vedno navdušuje, vesela, nasmejana. Kot sem prej omenila, se ob njej sprostim in čas po tekmi je lažji, saj imaš ob sebi nekoga, ki mu zaupaš, deliš z njim v sobi lepe ali slabe trenutke.«