Dvesto let odkritja skrivnostne Petre

O skrivnostnem mestu, izklesanem v rdečih kamnitih skladih jordanske puščave, so pisali že v antiki. Nato je mesto poniknilo v času, dokler ruševin pred dvesto leti ni vnovič našel Johann Ludwig Burckhardt.

Rojen 1784 v baselski patricijski družini trgovca s svilenimi trakovi je študiral v Leipzigu in Göttingenu naravoslovje. V normalnih razmerah bi ga čakala kariera diplomata ali uspešnega trgovca. Zaradi protirevolucionarnih nazorov, zaradi katerih je moral oče v eksil, je kmalu uvidel, da se bo moral preživljati sam. Po študiju v nemških mestih ga je pot vodila v London, kjer je le s težavo vzdrževal videz uspešnega mladega moškega. Slednjič se je zaposlil pri African Assosiation, družbi, ki je imela velike interese odkriti zemeljska bogastva podsaharske Afrike, še posebej pokrajin ob srednjem toku reke Niger. Poslali so ga v Cambridge, takrat edino evropsko mesto, kjer se je lahko učil arabščine in se temeljito seznanil z islamom, njegovo zgodovino in običaji. Poleg arabskega jezika je poslušal predavanja o astronomiji, medicini, kemiji in mineralogiji. Leta 1809 je kot agent družbe odpotoval na Malto. Svoj naglas je utemeljeval, da je musliman iz Indije, šejk Ibrahim Ibn Abdallah. Potovanja in raziskovanja so postala njegov včasih nevaren način življenja. Leta 1812 je potoval s spremnim pismom podkralja Mohameda Ali paše in 22. 8. 1812 vnovič odkril Petro, mesto v skalo izklesanih grobov. Biti je moral izjemno iznajdljiv, da je pošiljal afriški družbi natančna, skrbno sestavljena poročila o svojih odkritjih. Senzacionalno je bilo njegovo odkritje veličastnega templja Ramzesa II. Abu Simbel. Leta 1814 je Burckhardt obiskal Meko in se udeležil hadža. Zgodovinarji še danes ugibajo, ali je prestopil v islam ali ne. Leta 1816 je raziskoval Sinai in se vrnil v Egipt. Tu je dolgo čakal na karavano, s katero bi se odpravil proti nekoč bajeslovno bogatemu Timbuktuju, a odhoda ni dočakal. Mučile so ga posledice ne dobro ozdravljene mrzlice. Dne 4. oktobra 1817 je hudo zbolel zaradi zastrupitve s hrano in grižo, 15. oktobra je v Kairu umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na muslimanskem pokopališču z muslimanskim imenom v bližini Kaira. Svoje neprecenljive zapiske, 350 zvežčičev, je zapustil univerzitetni knjižnici v Cambridgeu, izšli pa so posthumno.

Baselske mesne kroglice

Za 4–6 oseb potrebujemo: 1 kg mletega govejega mesa, 2 žemlji, 1,5 dl mleka, 2 beli čebuli, 8 strokov česna, 2 jajci, 1 šopek drobnjaka, 2 žlici ostre gorčice, 1 žličko sladke paprike, čilijeve kosmiče po okusu, 2 žlički timijana, sol, olje za cvretje.

Žemlji narežemo na majhne kocke in jih prelijemo z mrzlim mlekom. Čebulo in česen olupimo in zrežemo na drobno. Namočenih žemelj ne ožmemo preveč. Drobnjak narežemo. Zmešamo vse sestavine, po potrebi še malce začinimo in postavimo za 1 uro v hladilnik.

Z vlažnimi rokami ali pa z žlico za sladoled oblikujemo kroglice, jih malo potlačimo in spečemo na ne prevročem olju. Ko so pečene, jih zložimo na papirnato brisačo, da odteče odvečna maščoba. Ponudimo s hrustljavo zeleno solato, tople ali mrzle.