Ženska duša v času
V prostorih Galerije Bala v Kranju je na ogled razstava likovnih del treh slikark: Irene Jeras Dimovske, Biserke Komac in Mete Šolar. Tri ženske poetike, tri likovne govorice.
Kranj – Galerija Bala je najmlajše kranjsko razstavišče, nad katerim bdi območna izpostava JSKD Kranj, nekaj razstavnih terminov pa je namenjeno tudi sodelovanju z Likovnim društvom Kranj. Eden plodov tovrstnega povezovanja je tudi slikarska razstava, ki so jo odprli v ponedeljek in bo na ogled do 8. decembra, predstavljajo pa se tri članice kranjskega društva, umetnice treh različnih generacij: Biserka Komac, Irena Jeras Dimovska in predstavnica mlajše generacije Meta Šolar; prvi iz Kranja, slednja iz Radovljice. Vsaka se v svoji izrazito avtorski poetiki predstavlja z deli zadnjega obdobja.
Razstavljena dela Biserke Komac sodijo v njen novejši cikel slik z naslovom Transcendenca. »Cikel se je rodil iz občutka ujetosti in utesnjenosti. Ob razmišljanju o tem, kako se lahko odmaknem in osvobodim iz vseh teh mrež, ki nas obdajajo, saj smo ujeti vsak v svojo mrežo, mrežo tujih egov, pričakovanj, prepričanj, v mreže dogodkov, v mreže konvencij in, kar je neizogibno, brezupno v mrežo novih tehnologij,« je povedala Komčeva. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, je v kompozicijo ujela skupek različnih plasti in sfer, ki se definirajo skozi raznoliko podajanje mrežnih sestavov, ob pomoči katerih gradi globinsko in prostorsko ujetost. »Strukture mrež v povezavi z asociacijami spominjajo na ribiške in pajkove mreže kot tudi na strukture in teksture, ki jih za seboj puščata naše okolje in urbana podoba mest. Dinamični prepleti kot tudi igra ostrine in meglice prikazujejo živahno dogajanje, katerega del smo.«
Osrednji motiv v ustvarjalnem likovnem opusu Irene Jeras Dimovske je ženska figura, ki se kot samostojna podoba ali v družbi drugih pojavlja v neki abstraktni krajini. Kot poudarja Ažmanova, gre za premišljeno umeščanje figure v prostor, v katerega so umeščene v ležernih, spontanih, ne prisilnih pozah – in delujejo, kot bi bile v svojem izoliranem svetu, ne pustijo se motiti, čeprav nas vabijo v sam prostor. »Irena Jeras Dimovska tematizira človeka in okolje, oboje se seveda prepleta in sovpada, a v končni fazi je figura izražena kot ženska, in če gledamo na zemljo in s tem posledično na naravo kot na mater, se zgodba razkrije v drugi luči.«
Predstavnico mlajše slikarske generacije Meto Šolar smo v zadnjih letih spoznavali predvsem po tako zaradi zornega kota kot upodobitve same zelo neklasičnih, najbolj pogosto pa ženskih portretih. Tokrat raziskuje spoje realistične in abstraktne umetnosti. V Bali so na ogled tri dela večjega formata v tehniki akril na platnu, ki sodijo, kot pove Šolarjeva, v obsežnejši cikel okrog petnajstih del. Na slikah ženske podobe nastopajo tako v doprsni kot celopostavni idejni izpeljavi, medtem ko je prisotno tudi njeno brezoblično podajanje zgodbe in vzorčno dopolnjevanje prostora. Po mnenju Ažmanove celota v tem sklopu dobi nov pomen, zavit v motiviko minljivosti. »V zaključni fazi del je značilna črtkasta, točkovna in tudi krožnopotezna in barvna izpeljava, ki spominja na dela in način slikanja starih mojstrov,« je k njenim slikam še dodala kustosinja razstave. Galerija je odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro.