Banke pred velikimi izzivi digitalizacije

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 12. november 2017 / 17:47

Bančni sistem je po hudi finančni in gospodarski krizi še vedno izpostavljen nekaterim tveganjem, hkrati pa tudi izzivom hitrega tehnološkega razvoja na področju posredovanja finančnih storitev in vse močnejši konkurenci, ki vključuje nove, inovativne in bolj fleksibilne finančne posrednike.

Kranj – Združenje bank Slovenije je v ponedeljek in v torek na Brdu pripravilo tradicionalne dneve slovenskih bančnikov, na katerih so se zbrali člani uprav in nadzornih svetov ter drugi vodilni v bankah, hranilnicah in lizinških družbah ter še številni drugi. Osrednja tema srečanja je bila tudi tokrat aktualna – bančništvo v dobi digitalizacije, še zlasti vplivi digitalizacije na finančni sistem in poslovne modele bank, vloga države v procesu digitalizacije, potrebe po regulatornih spremembah, ki so nujne, da bo bančni sektor enakovreden z drugimi ponudniki finančnih storitev, kibernetsko tveganje in s tem povezani izziv varovanja podatkov strank, aktualna monetarna politika in njeni vplivi na finančni sistem ... Kot je v pozdravnem nagovoru dejala direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo, je bančni sistem po obdobju hude svetovne finančne in gospodarske krize še vedno izpostavljen nekaterim tveganjem, hkrati pa tudi izzivom hitrega tehnološkega razvoja na področju posredovanja finančnih storitev in hitro rastoči konkurenci, ki vključuje nove, visoko inovativne, neregulirane in zato bolj fleksibilne finančne posrednike. Digitalizacija prinaša bančnemu sektorju in gospodarstvu poleg izzivov tudi priložnosti zagotavljanja cenejših finančnih storitev, ki jih bo moč hitreje prilagajati potrebam strank.

Ni vprašanje: da ali ne, ampak kako

»Krizi v slovenskem bančnem sektorju se ne bi mogli izogniti, vendar pa bi bile posledice bistveno manjše, če bi vlada upoštevala zahteve Banke Slovenije in banke dokapitalizirala pravočasno, tako kot so jih drugje v Evropi,« je bančnikom dejal Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije, in odgovoril tudi tistim, ki zatrjujejo, da so bile banke po sanaciji preveč dokapitalizirane. »Če bi bilo to res, potem bi to ugotovili v stresnih testih, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) naredila leta 2014 po isti metodologiji, kot so bili narejeni leta 2013. Pa niso.« Ko je guverner bančnikom predstavljal sedanji položaj slovenskega bančnega sektorja, je dejal, da je po sedmih letih zniževanja stopnja posojil podjetjem letos ponovno pozitivna, da je rast stanovanjskih posojil v celotnem obdobju krize ostala stabilna in da letos beležijo banke pospešen porast potrošniških posojil. Podjetja so se med krizo pomembno razdolžila in popravila svoje bilance, kreditno tveganje se zmanjšuje, saj se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni od leta 2013 do 2017 znižal z 18 na pet odstotkov. Število bank se je v obdobju 2008–2016 zmanjšalo s 24 na 15, banke so v zadnjih dveh letih izboljšale dobičkonosnost ... »Kljub optimizmu v gospodarskem razvoju in tudi v razvoju bančnega sektorja izzivi ostajajo,« je dejal guverner Boštjan Jazbec in napovedal, da bo v prihodnje uspešnost poslovanja bank veliko odvisna od njihove sposobnosti prilagoditve poslovnih modelov spremenjenim okoliščinam. Pri tem tudi ni vprašanje, digitalizacija – da ali ne, temveč to, kako naj se bančni sektor z njo sooči.

Vsega ni mogoče digitalizirati

»V današnjem času dobra infrastruktura ne predstavlja več zgolj kvalitetnih cest in železniških povezav kot nekoč, temveč vedno bolj tudi dobro digitalno infrastrukturo širokopasovnih in pametnih omrežij,« je bančnikom dejal predsednik vlade Miro Cerar in dodal, da bodo banke zaradi takšnega omrežja in drugih projektov imele bistveno boljše okolje za digitalizacijo. Vsega pa le ni mogoče digitalizirati, pri tem je Cerar kot primer navedel dokončne ocene kreditnega tveganja komitentov, ki se ne more zanašati le na ocene, pridobljene s pomočjo računalniških algoritmov. »Bistveno je, da procesov ne digitaliziramo samo zaradi procesov samih, ampak tudi in predvsem zaradi zagotavljanja uspešnega poslovanja in delovanja ter višje kakovosti življenja ljudi. Digitalizacija mora vedno imeti tudi človeški obraz in smoter,« je dejal.

Za vse »igralce« enaki pogoji

V razpravi je bilo slišati različna mnenja, predloge in ugotovitve. Omenjamo nekatere. Digitalizacija v bankah je ključna za stroškovno učinkovitost, a za to so potrebne naložbe, ki terjajo posluh v bankah; v nekaterih, med njimi je tudi Gorenjska banka, pa zdaj lastništvo ni stabilno. Banke se že pripravljajo na spremembe, ki jih narekujejo sodobna tehnologija in novi trendi, ali jih že celo aktivno izvajajo (mobilno bančništvo, uporaba digitalnih kanalov za odpiranje bančnih računov, komuniciranje s strankami preko družbenih omrežij). Nove tehnologije omogočajo vse močnejšo konkurenco nebančnih ponudnikov pri izvajanju finančnih storitev, pri tem pa banke pričakujejo od regulatorja, da bo za vse »igralce« na trgu uveljavil enake pogoje in zahteve.