Kaj prinaša gradbena zakonodaja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / torek, 7. november 2017 / 07:54

Pravkar sprejeta prostorsko-gradbena zakonodaja predvideva številne prednosti in poenostavitve, med drugim tudi enostavnejšo legalizacijo starejših objektov.

Kranj – Državni zbor je konec oktobra sprejel prenov­ljeno prostorsko-gradbeno zakonodajo, ki bo po besedah predlagateljev prinesla racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in učinkovitejši nadzor.

Gre za paket treh zakonov, poleg gradbenega še za zakon o urejanju prostora ter zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Novi gradbeni zakon, ki ščiti javni interes pri graditvi objektov – predvsem gre za varovanje zdravja in življenja ljudi, okolja, narave in kulturne dediščine ter videz naselij in krajine –, prinaša poenostavitve za investitorje. Od junija prihodnje leto, ko stopi v veljavo, tako ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitve objektov, manjše rekonstrukcije in začasne objekte. Gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje bosta integrirana v en sam postopek, soglasja se bodo prekvalificirala v mnenja in integrirala v gradbeno dovoljenje. Poenostavljeno bo tudi pridobivanje uporabnega dovoljenja, ki pa bo potrebno tudi za gradnjo stanovanjske hiše. Upravni organ bo na željo investitorja izdal predodločbo, v kateri odloči, ali je grad­nja določenega objekta na želenem prostoru mogoča ali ne. Pridobitev predodločbe sicer ne bo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Enostavnejša bo tudi legalizacija objektov, zgrajenih pred 1. januarjem 1998.

Za legalizacijo bo moral predlagatelj sicer predložiti ustrezna dovoljenja. Možna pa bo tudi legalizacija neskladne gradnje z manjšimi odstopanji od gradbenega dovoljenja, ki jih bo mogoče legalizirati z izdajo uporabnega dovoljenja.

Čeprav investitorji pogosto govorijo o dolgotrajnih postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, pa na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je za samo izdajo dovoljenja pri nas v povprečju potrebnih le 21 dni, investitorji pa zraven prištevajo še čas, potreben za morebitne spremembe prostorskih načrtov, dopolnjevanje nepopolne projektne dokumentacije ter čas za pridobivanje soglasij. Nova zakonodaja te postopke poenostavlja in skrajšuje, uvaja pa tudi obvezno svetovanje investitorju še pred upravnim postopkom, zaradi česar bo dokumentacija bolje pripravljena in postopki hitreje zaključeni, menijo predlagatelji.

Nekaj negodovanja so med gradbinci sprožila nova določila glede gradnje v lastni režiji, o čemer smo na straneh Gorenjskega glasa že podrobneje pisali. Po novem namreč ni omejitev glede kvadrature in namembnosti, gradbinci pa ob tem opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo spremembe, predvsem na nevarnost dela na črno, nelojalne konkurence in potencialno nevarnih zgradb.

Z zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti se na novo urejajo tudi regulirani poklici in dejavnosti. Nov zakon bo namesto dosedanjih desetih ohranjal le še štiri regulirane poklice, in sicer pooblaščenega arhitekta, inženirja, krajinskega arhitekta in prostorskega načrtovalca.

Na področju urejanja prostora novi zakon vpeljuje nekatere nove mehanizme, med drugim občinam omogoča širše uveljavljanje predkupne pravice, določa pravila za oblikovanje gradbenih parcel za nove stavbe, vpeljuje razvojne stopnje stavbnih zemljišč ter njihovo evidentiranje ter takso za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki jo lahko zaračuna občina. Prav tako pa se z novim zakonom nadgrajuje tudi prostorski informacijski sistem, vključno s storitvami elektronskega prostorskega načrtovanja in izdajanja upravnih dovoljenj, državo in občine pa zavezuje k spremljanju in analizi stanja v prostoru.