Na tak zakon ne pristajajo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / torek, 7. november 2017 / 08:41

Včeraj se je zaključilo zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov proti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Če podpisov ne bo dovolj, bodo postopek nadaljevali na ustavnem sodišču, je napovedal pobudnik referenduma Jožef Ivan Ocvirk, ki ima tudi podporo Mladih zdravnikov, ki menijo, da bo novela zakona samo še poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ljubljana, Kranj – Referendumsko pobudo je v državni zbor vložil predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk. V 35 dneh bi morali zbrati najmanj štirideset tisoč podpisov. Točno število podpisnikov včeraj do zaključka redakcije še ni bilo znano, po oceni Ocvirka pa podpisov ne bo dovolj. Poudaril je, da so zbiranje ves čas spremljale nepravilnosti. Tako po njegovih navedbah na prvi dan zbiranja na Upravni enoti (UE) Celje o tem niso nič vedeli, šele po intervenciji ministrstva za notranje zadeve, kjer so imeli po besedah pobudnika referenduma korekten in spoštljiv odnos, so to popravili. Ocvirk je omenil, da so bili podpisani obrazci ponekod na UE pomanjkljivi (manjkali so datumi, podpisi uradnih oseb), da so bile težave tudi z elektronskimi podpisi ... Prepričan je, da je bilo zbiranje podpisov skladno z referendumsko zakonodajo, zato se ne more strinjati z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki se ji je zdelo zbiranje neetično, še posebno po javnih zdravstvenih ustanovah. Zahtevo za podaljšanje roka za zbiranje podpisov za referendum je Ocvirk naslovil na predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, odgovoril je podpredsednik Matjaž Nemec, da podaljšanje ni možno. »Postopek bomo očitno morali nadaljevati na ustavnem sodišču,« napovedal Jožef Ivan Ocvirk.

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) naj bi se, če bi bilo zbranih podpisov dovolj, skladno s sklepom skupščine prijavila kot organizator referendumske kampanje. »Če ne bo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma, bodo o nadaljnjih korakih zbornice najprej odločali pristojni organi zbornice,« so sporočili iz ZZS.

Nezadovoljni tudi Mladi zdravniki Slovenije

V zvezi z novelo zakona so se oglasili tudi Mladi zdravniki. Opozorili so, da želijo delati v celovito urejenem zdravstvenem sistemu, kjer bi lahko pacientom nudili celostno oskrbo. Prepričani so, da novela ne rešuje problemov slovenskega zdravstva, ampak ga kvečjemu poslabšuje. »Zakon bo dodatno poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev za vse naše paciente,« je opozorila Sara Bergman Recek, specializantka parodontologije. Mladi zdravniki dodajajo, da vzrok nevzdržnih razmer v slovenskem zdravstvu niso koncesionarji, da bo po uveljavitvi tega zakona veliko majhnih krajev ostalo brez zdravnika in zobozdravnika. Anita Dobrovolec, specialistka radiologije, pa meni, da novi zakon postavlja mlade specialistke v neenakovreden položaj: »Posega v našo osnovno pravico do dela in v naše kompetence.« Zato so Mladi zdravniki tudi podprli pobudo za referendum, na ministrstvu za zdravje pa Mladim zdravnikom odgovarjajo, da bodo še naprej, enako kot do sedaj, s pridobljeno licenco po opravljeni specializaciji samostojni pri opravljanju zdravniškega dela. Ne bodo pa mogli, preden ne bodo pridobili treh let delovnih izkušenj po pridobljeni licenci, odpreti samostojne prakse na primarni ravni oziroma postati odgovorni nosilec specialistične dejavnosti, za kar je potrebnih pet let delovnih izkušenj, kar zagotavlja potrebno raven kakovosti ter varnosti zdravstvene obravnave, so prepričani na ministrstvu.