V znamenju praznikov

Teden so zaznamovale številne proslave in komemoracije, ki so ob dnevu reformacije ter dnevu spomina na mrtve potekale po vsej državi. Upokojenci so prvič prejeli zagotovljeno pokojnino, Saši Pavček pa so v Mariboru podelili Borštnikov prstan.

Svoboda je v srčiki protestantizma

Reformacije ne moremo omejiti zgolj na eno temo, saj si osrednji pomen deli več teoloških, antropoloških in socialnih tem, je ob dnevu reformacije v evangeličanski cerkvi v Ljubljani dejal škof Geza Filo. »Vseeno pa lahko z dobrimi razlogi sklepamo tako: ko govorimo o svobodi, gre za srčiko protestantizma,« je podaril. Dan reformacije letos sovpada s petstoletnico protestantizma, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in sprožil proces reformacije. Gibanje je doseglo tudi naše kraje in pomembno vplivalo na Slovence, saj je Primož Trubar s Katekizmom in kasneje Abecednikom postavil temelje slovenskega jezika in naroda. Na predvečer dneva reformacije je v Cankarjevem domu potekala državna proslava. Slavnostni govornik predsednik državnega zbora Milan Brglez je v govoru spomnil, da so prav protestantski očetje – Trubar, Dalmatin, Bohorič in Krelj – zaslužni, »da smo mogli stati inu obstati ter posledično da smo danes samostojni, suvereni, članica Evropske unije ter da smemo in moramo sami odločati o tem, kako želimo živeti.

Praznični teden se je nadaljeval s sredinim dnevom spomina na mrtve, ob katerem so po vsej državi potekale številne komemoracije s polaganjem vencev. Na pokopališčih in v cerkvah so potekala bogoslužja. Osrednja državna komemoracija pa je bila pri spomeniku žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, na kateri so se predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in generalni direktor policije Marjan Fank poklonili spominu na padle.

Kmalu višja socialna pomoč?

Upokojencem z nizkimi pokojninami kljub polni pokojninski dobi brez dokupa je bila v skladu s pokojninsko novelo v ponedeljek prvič izplačana zagotovljena pokojnina v višini petsto evrov. Zagotovljene pokojnine so nakazali 52.662 upravičencem, od tega 45.110 starostnim in 7512 invalidskim upokojencem.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je v javno razpravo poslalo tudi predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bi denarno pomoč za eno osebo povišali na 331 evrov, kar predstavlja 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj. Novela naj bi začela veljati prvega maja. Znesek predstavlja 54 odstotkov neto minimalne plače oziroma 75 odstotkov višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili pred tem zadnjič ocenjeni leta 2009. Ob tem po poročanju STA nevladne organizacije pozivajo k takojšnjemu povišanju osnovnega minimalnega dohodka na najmanj 385,05 evra. Trenutni predlagan znesek je namreč več kot za polovico nižji od izračunanega zneska, ki preprečuje zdrs pod prag revščine.

Ankete kažejo na zmago Pahorja

V drugem krogu predsedniških volitev se bosta za mesto predsednika republike pomerila Borut Pahor ter kamniški župan Marjan Šarec. Ankete dnevnih medijev kažejo na zmago Pahorja. Po anketi, ki jo je za časnika Dnevnik in Večer oblikovala Ninamedia, bi aktualnemu predsedniku podporo izreklo 54,6 odstotka tistih, ki bodo zagotovo šli na volitve, medtem ko bi za Šarca glasovalo 35,4 odstotka vprašanih.

Saši Pavček podelili Borštnikov prstan

V nedeljo se je zaključilo 52. Borštnikovo srečanje. Na sklepni prireditvi v Mariboru je največje slovensko odlikovanje za igralske dosežke Borštnikov prstan prejela Saša Pavček, prvakinja SNG Drama Ljubljana, pesnica, esejistka in dramatičarka ter redna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V svoji dosedanji karieri je odigrala že več kot 120 različnih vlog v gledališču, filmih in na televiziji. Najboljša uprizoritev minule sezone je bila Nemoč v režiji Primoža Ekarta in izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Na­grado za najboljšo režijo pa je prejel Žiga Divjak za uprizoritev predstave Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.

Veter vzel rekord

Najbolj množične tekaške prireditve pri nas, Ljubljanskega maratona, se je udeležilo več kot 23 tisoč tekačev. Na 42-kilometrski razdalji je bil najhitrejši Kenijec Marius Kimutai, ki je rekord proge, tudi zaradi močnega vetra, zgrešil za 14 sekund.