Mladi zdravniki za referendum

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / petek, 3. november 2017 / 11:08

Mladi zdravniki podpirajo pobudo za referendum proti noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti. Opozarjajo, da zakon diskriminira mlade specialiste, prinaša poslabšanje zdravstvene oskrbe v manjših in odročnejših krajih in predstavlja dodaten razlog za odhod mladih zdravnikov v tujino.

Ljubljana, Kranj – »Predvsem želimo delati v celovito urejenem zdravstvenem sistemu, kjer bi lahko pacientom nudili celostno oskrbo,« poudarjajo Mladi zdravniki, prepričani, da novela Zakona o zdravstveni dejavnosti ne rešuje problemov slovenskega zdravstva, ampak ga kvečjemu poslabšuje. »Zakon bo dodatno poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev za vse naše paciente,« je opozorila Sara Bergman Recek, specializantka parodontologije. Da bo zakon še dodatno podaljšal čakalne dobe, je prepričana Monika Turk, specializantka nevrologije, in dodala, da vzrok nevzdržnih razmer v slovenskem zdravstvu niso koncesionarji: »Naj poudarimo, da pacientom zdravstvenih storitev pri koncesionarju ni treba plačati, ker jih krije zdravstvena zavarovalnica.«

Anita Dobrovolec, specialistka radiologije pa meni, da nov zakon postavlja mlade specialistke v neenakovreden položaj: »Posega v našo osnovno pravico do dela in v naše kompetence.« Ana Lasič, specializantka ginekologije in porodništva opozarja, da bo po uveljavitvi tega zakona veliko majhnih krajev ostalo brez zdravnika in zobozdravnika.

Referendum je edini način, da se preprečijo negativne posledice izvajanja tega zakona, so še prepričani Mladi zdravniki, ki pozivajo ljudi, naj gredo na upravno enoto in oddajo podpis podpore ali pa to storijo preko portala e-uprave, za kar je še nekaj dni časa. Državni zbor je sicer novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 19. septembra, deležna je bila številnih kritik in nasprotovanj tudi iz zdravniških organizacij.

Zakon ne omejuje mladih zdravnikov, pa pravijo na ministrstvu

Mladi zdravniki bodo še naprej, enako kot do sedaj, s pridobljeno licenco po opravljeni specializaciji povsem samostojni pri opravljanju zdravniških zdravstvenih storitev, odgovarjajo pri ministrstvu za zdravje. Pogoj potrebnih delovnih izkušenj odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti se nanaša na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ne na izvajalca zdravstvenih storitev pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Ne bo pa mogel biti mladi zdravnik odgovorni nosilec posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, npr. vodja v javnih zdravstvenih zavodih, preden ne pridobi tri leta delovnih izkušenj na primarni ravni in pet let na sekundarni ravni. Določene delovne izkušnje se zahtevajo tudi za primer, ko bo zdravnik želel odpreti samostojno zdravniško prakso in delati sam kot zasebni zdravnik, kot samostojni podjetnik ...

Uvedba nosilca zdravstvene dejavnosti ni omejevanje zdravniškega dela, ampak rešitev, ki bo z zahtevanimi delovnimi izkušnjami za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti zagotavljala potrebno raven kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, je še prepričan pripravljavec novele zakona.