Praznujemo dva državna praznika

Pred nami sta dva državna praznika, ki sta tudi dela prosta dneva: 31. oktober – dan reformacije in 1. november – dan spomina na mrtve.

Kranj – Ob dnevu reformacije obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je pred petsto leti začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh – Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar, v slovenskem prostoru osrednja osebnost tega gibanja. Sledilo je še več del slovenskih protestantskih piscev, ki so pomembno zaznamovali kulturno in nacionalno identiteto našega naroda. Za versko skupnost evangeličanov, ki je v Sloveniji najbolj številna v Prekmurju, pa je 31. oktober tudi verski praznik.

Prvi november, prav tako dela prost dan, pa je dan spomina na mrtve oziroma praznik vseh svetih. Katoliški praznik po svetu praznujejo v čast in spomin vseh svetnikov. Pri nas se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Obiščemo njihove grobove, se udeležujemo cerkvenih obredov in spominskih slovesnosti, spominjamo se tistih, ki so umrli v vojnah. S cvetjem in prižigom sveč se na ta dan oddolžimo spominu na tiste, ki so nam veliko pomenili, tudi če med letom nismo bili pogosto na njihovih grobovih. Spomin nanje pa je tudi priložnost za srečanje s svojci in prijatelji. V zadnjih letih strokovnjaki in varuhi okolja opozarjajo, da prižgemo preveč nagrobnih sveč, saj te zelo obremenjujejo okolje. Slovenija naj bi bila med tistimi državami, ki prižgejo največ sveč na leto. V Sloveniji nastane letno 4500 ton ostankov nagrobnih sveč, skoraj tretjina v obdobju okoli dneva spomina na mrtve. Vsako leto jih po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje prižgemo 23 milijonov, torej vsak Slovenec v povprečju v enem letu prižge 12 svečk.