Kdo bo upravljal Ajdno

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Žirovnica / nedelja, 29. oktober 2017 / 11:38

Potekajo razgovori, da bi upravljanje arheološkega najdišča Ajdna prevzel Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Zaradi negotovega financiranja pa nadaljnja izkopavanja na Ajdni niso predvidena.

Žirovnica – Milan Sagadin, arheolog iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, je štiri desetletja sodeloval pri izkopavanju na arheološkem najdišču Ajdna nad Potoki. Letos se je upokojil, a z Ajdno ostaja tesno povezan. Kot je povedal, se še vedno rad vzpne do najdišča, ki mu je posvetil štirideset let dela, zlasti se odzove na prošnje po vodenju. Ob upokojitvi pa je Sagadin izrazil predvsem upanje, da bodo za Ajdno našli upravljavca, ki bo v prihodnje skrbel za najdišče. Po njegovem mnenju bi bil najprimernejši upravljavec Zavod za turizem in kulturo (ZTK) Žirovnica.

Direktor ZTK Žirovnica Matjaž Koman je v zvezi s tem povedal, da so se že večkrat pogovarjali o upravljanju Ajdne. Sedaj od kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine pričakujejo upravljavski načrt, na podlagi katerega bi se odločili, ali bi glede na pogoje in zahteve lahko prevzeli upravljanje z najdiščem. V zavodu se zavedajo pomena, ki ga ima arheološko najdišče, z namenom večje promocije so letos odprli tudi muzejsko sobo Ajdna v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, ki je odlično obiskana. Izdali so tudi katalog oziroma knjižico Pozabljena vasica na Ajdni, ki je namenjena predvsem domačim in tujim obiskovalcem, ki si želijo ogledati najdišče. Prihodnje leto bodo v zavodu izdelali tudi maketo Ajdne, ki bo na ogled v muzejski sobi, načrtujejo postavitev obcestne table, ki bo označevala dostop na Ajdno, v načrtu imajo tudi vodene izlete. »Vsekakor nam je v interesu, da se Ajdna promovira in vključi v turistično ponudbo krajev pod Stolom. Obiskovalci muzejske sobe so navdušeni nad samo vsebino, prav tako je ob lepem vremenu na sami Ajdni precej obiskovalcev,« je povedal Koman.

Kakšne načrte pa imajo z Ajdno v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enoti Kranj? Vodja enote Miloš Ekar je povedal, da je upravljavski načrt že v izdelavi, v kratkem naj bi se sestali z vodstvom ZTK Žirovnica in uskladili še zadnje podrobnosti. Ob tem pa je Milan Sagadin opozoril, da bo k upravljanju Ajdne treba na ustrezen način pritegniti tudi lastnico tistega dela najdišča, ki je v zasebni lasti.

Ajdna je poznoantična naselbina iz četrtega do šestega stoletja, v kateri naj bi živelo največ 150 ljudi. Zapisov o življenju na Ajdni ni, vse, kar je znanega, sklepajo iz arheoloških odkritij. Izkopavanja na Ajdni so se začela leta 1976, začel jih je Andrej Valič, zatem pa je konservatorska dela na Ajdni dolga leta vodil Milan Sagadin. Po letu 2004 so dela na Ajdni zastala zaradi pomanjkanja denarja. Raziskanih in predstavljenih je šest objektov, ostaja pa jih še okrog dvajset, ki jih arheologi zgolj slutijo na podlagi ostankov in šibkih sledov zidov. Milan Sagadin si želi, da bi se našla tudi sredstva za nadaljnja izkopavanja. Izkop celotne naselbine sicer ne pride v poštev, je dejal, saj bi lahko radikalna izkopavanja povzročila erozijo, bi si pa želel izkopa enega ali dveh objektov še na zgornji terasi. A kot je dejal Miloš Ekar, pri sedanjem načinu negotovega financiranja nadaljnja arheološka izkopavanja niso predvidena. »Če pa bi na podlagi sodelovanja s predvidenim upraviteljem prišlo do možnosti stabilnejšega financiranja, bi se lahko dogovarjali tudi o izkopu in prezentaciji še dodatnih objektov,« je dejal Ekar.