Bukev in v bližini nasajena češnja v spomin na Žmitkov sadovnjak

Bohinjsko bukev obrezali, dobila pa je družbo

Kljub ocenam strokovnjakov, da slavna bukev na Veglju zaradi poškodb, ki so ji jih prizadejali obiskovalci, umira, so se v Bohinju odločili, da je še ne posekajo, vzgojili pa bodo tudi naslednice.

Ribčev Laz – Bukev na obali Bohinjskega jezera na Veglju je po zaslugi številnih fotografov, predvsem pa po eni najslavnejših fotografij za promocijo slovenskega turizma avtorja Toma Jeseničnika, postala prepoznavna po vsem svetu. Cena njenega mesta in slave pa je slabo stanje drevesa, predvsem po zaslugi obiskovalcev, ki so v drevo vrezovali svoje začetnice in različna znamenja, s tem pa omogočili plesnim vstop pod skorjo drevesa. Kot je povedal bohinjski župan Franc Kramar, po ocenah strokovnjakov z gozdarskega inštituta drevo umira: »Čas in tisti, ki so pridno vrezovali svoje inicialke, so naredili svoje in drevo se je začelo sušiti. Nastala je dilema, ali jo posekati ali ne, odločil sem se, da ne bom njen krvnik. Tako smo jo obrezali, odstranili suhe veje in oblikovali krošnjo, prihodnja leta pa bodo pokazala, ali bo drevo še odgnalo oziroma se obraslo.«

Ker pa se zavedajo, da jo bo slej ko prej treba nadomestiti, so se odločili ob obali jezera nasaditi vrsto dreves, in sicer dve češnji in jablano na mestu nekdanjega Žmitkovega sadovnjaka ob jezeru, s čimer so počastili spomin na ta sadovnjak. Po posvetu s strokovnjaki z biotehniške fakultete pa so po Bohinju posadili tudi dvajset kostanjev. »Mogoče se to komu zdi nenavadno, ampak ocenili so, da so drevesa primerna za ta svet, komu se je zdela nenavadna tudi ideja bohinjskega vina, pa vidimo, da se je ta zgodba prijela in mogoče bodo naši potomci lahko pod temi kostanji pili vino in pekli kostanj,« je še dejal župan Kramar in dodal, da so strokovnjaki predlagali, da se vzgojijo kloni tega drevesa, kar bi pomenilo, da bodo potomke bukve še naprej krasile obalo Bohinjskega jezera.

Slavno bukev so Bohinjci pred dvema desetletjema že rešili, ko je leta 1996 jezero spodjedlo njene korenine in drevo je padlo v jezero. Takrat so bukev izvlekli, utrdili breg z opornim zidom ter utrdili ter zaščitili korenine in drevo si je opomoglo, številni obiskovalci upajo, da si bo tudi tokrat. Stare poškodbe na lubju so zaprli s premazi, za morebitno okrevanje enega od naravnih simbolov Bohinja pa je predvsem potrebna kultura obiskovalcev, ki naj drevesu ne prizadevajo novih poškodb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 17. maj 2019 / 06:00

Karavanke, št. 1

Karavanke, 17. maj 2019, št. 1

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 30. junij 2016 / 18:16

Skutno-čokoladna pita in pudingove kocke

Sladici, ki ju lahko hitro pripravimo.

Izleti GG / četrtek, 30. junij 2016 / 17:56

Od Štefana do Štefana

Tudi tako bi lahko poimenovali Glasovo kolesarjenje ob Donavi, ki smo ga začeli in končali pri katedrali svetega Štefana. Le da je bila ena v Passauu, druga pa na Dunaju.

Mularija / četrtek, 30. junij 2016 / 17:52

Širno polje domišljije

Osemletna Katarina Langus je avtorica zgodbic, pesmi in ilustracij, zbranih v knjigi z naslovom Širno polje domišljije. Učiteljica Mateja Marčun je v Katarini prepoznala izjemen talent, Osnovna šola K...

Razvedrilo / četrtek, 30. junij 2016 / 17:51

Vox Arsana prvič v Tržiču

Dan pred državnim praznikom je v okviru Tržiških poletnih prireditev pod pokroviteljstvom Občine Tržič na vrtu Tržiškega muzeja nastopil vokalni kvartet Vox Arsana z instrumentalnim triom in džezovsko...

Nasveti / četrtek, 30. junij 2016 / 17:44

O srečnem zakonu, II.

Potem ko smo si priznali, da zakonsko zadovoljstvo ni stvar sreče, ki pride ali ne pride, in ko si upamo prositi za naklonjenost in pozornost, si moramo priznati, da je za dober odnos treb...