Martin Hočevar med bogatimi Slovenci

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (117)

Slovenski podjetnik in mecen Martin Hočevar se je rodil 7. oktobra 1810 v Podlogu pri Ljubljani, poročil pa se je z Josipino Mulej iz Radovljice, ki je bila »marljiva, prebrisana in varčna gospodinja«. Otrok nista imela. Celo na Dunaju je prevzemal razna javna dela, tudi ob gradnji železniške proge Zidani Most–Zagreb, in neizmerno obogatel. Že za življenja je bil (sta bila) izjemno odprtih rok, vendar predvsem za izobraževalne, humanitarne in cerkvene potrebe, pri čemer pa se ni veliko oziral na nacionalno-politično opredelitev. Ker nista imela potomcev, je Hočevar velik del premoženja že v času svojega življenja razdelil v dobrodelne namene in za gradnjo šol. Enako je s preostankom ravnala po njegovi smrti žena Josipina, ki je bila glavni dedič milijonske zapuščine.

Čeprav so vsi po vrsti trdili, da smo Slovenci predvsem narod revnih kmetov, pa vse skupaj le ni bilo tako črno. Tako v Ljubljani kot v drugih mestih je bilo kar nekaj trgovcev, advokatov in drugih podjetnikov, ki so imeli sicer precej pod palcem, niso pa se bili pripravljeni vključiti v slovensko narodno gibanje, ker se jim je zdelo poudarjanje protinemštva preradikalno in tudi nekulturno. Zlasti trgovci so radi poudarjali, da brez dobrega znanja nemškega jezika ni mogoče poslovati in tudi da narodne razprtije ne koristijo poslovnemu življenju. V tem času je bilo nekaj izredno bogatih. Med izjemno bogatimi Slovenci velja v drugi polovici 19. stoletja posebej omeniti tudi Mihaela Stareta iz Mengša in Notranjca Josipa Gorupa pl. Slavinskega iz Slavine.

Mihael Stare je obogatel, ko je izrabljal finančne krize v času vojn s Francozi. Začel je kot kramar, postal pa je graščak, lastnik gradov in mengeški župan. Denar mu je prinesla trgovina z južnim sadjem in tudi številna druga podjetja. Vlagal je v nepremičnine, zlasti v graščine, in v razna podjetja, kot na primer v opekarno in pivovarno. Rad je pomagal ljudem v stiski, zlasti ožjim rojakom, sicer pa svojega denarja ni razkazoval.

Josip Gorup (tudi Gorjup) je lahko uspešno začel poslovno življenje, ker je bil skupaj z bratrancem dedič izjemnega poslovneža – strica Janeza Nepomuka Kalistra (tudi rojenega v vasi Slavina), ki je svoje bogastvo stkal v Trstu. Gorup je posloval zlasti na Reki. Vlagal je v zavarovalništvo in v razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katerimi je stal Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Čeprav je imel številno družino, je ogromno denarja razdelil rojakom, tudi v rojstni vasi Slavini pri Postojni, kjer je zgradil šolo in ustanovil več različnih štipendij. Pomagal je tudi drugim Slovencem. Veliko denarja je vložil tudi v izobraževanje deklet. V Ljubljani je zgradil nekaj monumentalnih stavb, tudi Mladiko, kjer je danes slovensko zunanje ministrstvo.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Predmostu pri Poljanah se je 2. 10. 1866 rodil teološki pisec Franc Ušeničnik.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 2. 10. 1902 rodil književnik Ivan Jontez. Napisal je nekaj romanov v slovenščini in angleščini.

V Mengšu se je 4. 10. 1700 rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek, ki sodi med štiri utemeljitelje slovenskega baročnega slikarstva.

Radovljičan Anton Fister je 6. 10. 1849 odplul z ladjo v Združene države. Bil je eden prvih Slovencev, ki so postali politični emigranti.