Domačega sadja bolj malo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 1. oktober 2017 / 15:34

Spomladanska pozeba je tudi na Gorenjskem občutno zmanjšala pridelek jabolk in drugega sadja. V največjem gorenjskem sadovnjaku, v zadružnem nasadu Resje pri Mošnjah, bo pridelek najkakovostnejšega sadja približno 90 odstotkov manjši, kot je bil v povprečju zadnjih treh let, velik izpad pa beležijo tudi na kmetijah, ki se ukvarjajo s sadjarstvom.

Mošnje – Kot je povedala Tatjana Zupan, ki v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce vodi sadovnjak Resje, so letos podobno kot v zadnjih treh letih pričakovali od osemsto do devetsto ton sadja, a bo pridelek zaradi močne spomladanske pozebe občutno manjši. Ocenjujejo, da bo letos vsega sadja le okrog 150 ton, od tega sadja prve kvalitete manj kot 80 ton. »Veliko jabolk je zaradi pozebe »porjavelih« ali so sadeži nenavadne oblike,« je pojasnila Zupanova in dodala, da so z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi sicer poskušali omiliti posledice pozebe, vendar ni bilo večjega uspeha. Pozebo sta najbolje prenesli sicer zelo rodni in tudi trdoživi sorti jabalan zlati delišes in gala. Jabolk sorte elstar je bilo zelo malo, jablane sorte breaburne so skoraj popolnoma prazne, precej manj je fujija, zelo malo bo tudi idareda, ekološki nasad je popolnoma prazen. V sadovnjaku je bilo letos v rodnosti okrog 25 hektarjev nasada, od tega 1,3 hektarja ekološkega nasada in hektar orehov. Nekaj manj kot pet hektarjev površine čaka na obnovo, poldrugi hektar bodo spomladi posadili z jablanami sorte gala.

Malo sadja prve kvalitete

»Škoda je glede na izpad pridelka in zmanjšano kakovost sadja 90-odstotna. Zadruga jo je že prijavila upravi za zaščito in reševanje, komisija si jo je že ogledala, izplačilo odškodnine lahko pričakujemo šele naslednje leto. Kolikšna bo, ne vemo, odvisna bo od skupnega zneska, ki ga bo država namenila za omilitev posledic pozebe,« je dejala Zupanova in dodala, da bodo zaradi manjšega pridelka tudi stroški manjši, a ne toliko, kot bo izpad prihodka zaradi manjšega pridelka. Z obiranjem, pri katerem letos sodeluje trikrat manj obiralcev kot v običajnih letih, bodo predvidoma končali v desetih delovnih dneh. Vse sadje bodo poskušali prodati na drobno, prodaje na veliko letos ne bo, sadje slabše kvalitete bodo predelali v sadni sok in v kis. Za razliko od nekaterih drugih sadjarjev so se odločili, da bodo kljub izpadu pridelka prodajali le lastno sadje. »V trgovinah bo letos manj domačega sadja, več ga bo iz uvoza. To ne bo nič narobe, če bo uvoženo tako tudi označeno in bo potrošnik lahko razlikoval med domačim in uvoženim,« je dejala Zupanova, ki že opaža, da se na trgu pojavlja tudi uvoženo sadje nižje kvalitete in da imajo takšna jabolka v raznih akcijah skoraj enako ceno kot krompir. Cene jabolk so letos zaradi bolj skromne ponudbe nekoliko višje, v sadovnjaku Resje se gibljejo od 0,9 do 1,3 evra za kilogram, za sadje, ki je uporabno le za predelavo, pa je cena 50 centov.

Škoda odvisna tudi od lokacije in sorte

Podobno kot v zadružnem sadovnjaku Resje je tudi na kmetijah, ki se ukvarjajo s sadjarstvom. »S sadjarstvom se ukvarjamo petnajst let, a tolikšnega izpada pridelka, kot ga je povzročila letošnja pozeba, še nismo imeli,« je dejal Janez Markuta s sadjarske kmetije Markuta v Čadovljah, kjer so letos ostali brez pridelka češenj in hrušk, pri jabolkih in slivah ga je bilo veliko manj, pri jagodah je bilo približno polovico pričakovanega pridelka, še najbolje sta jo v pozebi odnesla ribez in aronija. Na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah, kjer imajo dva hektarja sadovnjaka, je bilo zaradi pozebe 70 odstotkov manj pridelka, kot so ga pričakovali. Kot je povedal Janko Jeglič, je bil izpad zelo odvisen od lokacije nasada in tudi od sorte. V pozebi so jo najbolje odnesle sorte gala, carjevič, jonatan in zlati delišes, hrušk je nekaj bilo, češpelj skoraj nič. Na kmetiji Pr' Blaževc v Izgorjah pri Žireh, kjer gospodari Klavdija Pivk, je letos 90 odstotkov pridelka manj kot lani, ko je bila odlična letina. Jabolk prve kvalitete skorajda ni, večina so druge kvalitete in za predelavo. Tudi letos so tako kot lani poskušali posledice pozebe omiliti s kurjenjem v sadovnjaku, vendar letos ni bilo učinka, saj je bilo prehladno, ob petih zjutraj je bilo 5,3 stopinje pod ničlo. V Sadjarstvu Pr' Jernejc v Hrašah pri Lescah jim je pozeba že lani zmanjšala pridelek za 60 odstotkov, letos za 80 odstotkov, še dodatno so jim ga zmanjšali ptiči (šoje, vrane) ter sršeni in ose, ki jih je bilo letos več kot v normalnih letih. Sort jabolk breaburne letos niso pridelali, pri elstarju je bil 95-odstotni izpad, pri idaredu 90-odstotni, pri jonagoldu 70-odstotni ... »Upam, da je bila letošnja pozeba stoletna, torej tista na vsakih sto let, sicer ne vem, kako bomo gospodarili naprej. Pozebi bi se lahko zoperstavili z oroševanjem, vendar je problem, ker imamo nasad na štirih lokacijah,« je dejal gospodar Anže Legat in poudaril, da imajo sadjarji probleme tudi takrat, ko je obilna letina. Takrat so glavni problem velika ponudba sadja iz uvoza in nizke cene.