Ni bilo obvodno financiranje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 13:27

Nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, obtožen zlorabe položaja, trdi, da namen posojil H&R in GBD Skupini v skupnem znesku 16 milijonov evrov ni bil obvodno financiranje Merfina.

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču so v petek začeli soditi nekdanjemu predsedniku uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku, nekdanjemu članu uprave GB Tilnu Zugwitzu, predsedniku uprave idrijske družbe H&R (lastnice Hidrie) Edvardu Svetliku in Anici Klemenčič iz GBD Skupine. Ker je bila slednja odsotna, so kazenski postopek zoper njo začasno izločili, medtem ko so prvi trije podali svoje zagovore. Specializirano državno tožilstvo sicer četverici očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju družbe Merfin, družbe prevzemnice nakelskega Merkurja. Gre za posojili, ki ju je GB v letih 2008 in 2009 odobrila H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini (6 milijonov evrov), prejemnici pa sta nato ta denar posodili Merfinu. S tem naj bi banka po prepričanju tožilstva zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb. Trčku se v tej zadevi očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi kot predsednik uprave GB podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več fizičnih in pravih oseb, družbenikov GBD oz. G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo 6-milijonskega posojila.

Prvoobtoženi Gorazd Trček, zdaj upokojenec, je očitke tožilstva označil za neresnične, temeljili pa naj bi na domnevah ter na enostranski in nepravilni interpretaciji zakonov. Zatrdil je, da o obravnavanih posojilih, ki nista imeli nobene povezave z Merfinom, ni odločal sam oz. skupaj s soobtoženim Zugwitzem, temveč ju je po predpisanem postopku ocene kreditnega tveganja odobrila večina kreditnega odbora, ki mu je predsedoval kot prvi mož banke. »Prava in resnična volja GB je bila kreditirati H&R in GBD Skupino. Banka sploh ni želela kreditirati Merfina, vendar ne zaradi prevelike izpostavljenosti, ampak ker v razmerju do Merfina ni želela prevzeti nobenega tveganja,« je poudaril in dodal, da so se tako v H&R kot v GBD Skupini zavezali k vračilu posojila ob njegovi zapadlosti. S posojilnima pogodbama so torej nastale pravne posledice samo za H&R in GBD Skupino, zato po Trčkovem prepričanju ti nista predstavljali obvodnega financiranja. Ob tem je še zatrdil, da niti ni nikoli sodeloval v pogovorih o odobritvi posojil Merfinu. »O medsebojnem posojilu H&R - Merfin so se dogovarjali predstavniki teh dveh podjetij, GB pri tem ni sodelovala.« Da sta bili posojili resnično dani H&R in GBD Skupini, in ne Merfinu, dokazuje tudi sodna poravnava, ki sta jo H&R in Hidria sklenili z GB. S tem sta ti dve idrijski družbi GB nerazdelno poravnali 6,4 milijona evrov, je pristavil Trček.

V približno triurnem zagovoru je nekdanji prvi mož GB tudi opozoril, da banka v tistem času niti še ni prekoračila dovoljene izpostavljenosti do skupine Merkur in z njo povezanih družb. Kot je namreč pokazalo kasneje izdelano strokovno mnenje, je v letu 2009 do maksimalne izpostavljenosti GB do Merkurja manjkalo še 24,5 milijona evrov, zato po njegovem ne vzdrži očitek tožilstva, da sta bili sporni posojili v skupni višini 16 milijonov evrov namenjeni izogibanju prekoračene izpostavljenosti do Merkurja oziroma Merfina.

Glede obtožbe o krivi ovadbi pa je Trček pojasnil, da so v GBD Skupini in kasneje v G Skupini izvedli več poslov, katerih namen je bil zmanjševanje in odtujevanje premoženja zaradi izogibanja poplačila 6 milijonov evrov posojila. Med te posle je sodil tudi sklep skupščine G Skupine v letu 2011 o takojšnjem izplačilu 7,3 milijona evrov dividend. »To so storili tik pred zapadlostjo kredita,« je povedal. Ob tem je opozoril, da so predlog kazenske ovadbe pripravili v pravni službi banke, podana pa je bila na podlagi večinskega sklepa uprave in ni šlo le za njegovo odločitev.