Kranjski župan Matej Pirc – iz rudnika v domačo barvarno

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (116)

Pred časom smo že predstavili »najuspešnejšega kranjskega župana« odvetnika Cirila Pirca, ki je županoval kar 15 let in omogočil razvoj velikih tekstilnih industrijskih podjetij. Zanimiv je tudi njegov oče, podjetnik Matej Pirc, ki je županoval Kranju v letih 1866–1869. Rodil se je 22. septembra 1824 v Kranju in se na Madžarskem izšolal na rudarski akademiji za rudarskega inženirja. Ko je živel v Idriji kot pripravnik v rudniku, je spoznal kasnejšo ženo Katarino Hartl iz Črnega Vrha. Kot ravnatelj rudnika v Škofjem in nato na Hotavljah je stanoval v Škofji Loki, kjer so se jima rodili trije od 12 otrok (preostali so se rodili v Kranju), od katerih jih je pet kmalu umrlo. Njegov sin Gustav je postal tudi ravnatelj Kranjske kmetijske družbe.

Svoj osnovni poklic je opustil, ko je umrla njegova starejša sestra Agnes. Prevzel je družinsko obrtno podjetje, barvarno na Mohorjevem klancu (takratnem Roženvenskem klancu), sedaj Vodopivčevi ulici v Kranju. Bil je izredno razgledan človek, ki je imel tudi bogato knjižnico. V času njegovega vodenja domače barvarne in tudi županovanja so pisali dokumente in tudi zapisnike sej v slovenščini. Zanimivo, da so po njegovem odstopu leta 1869 zapisniki županstva ponovno pisani v gotici, to je nemščini.

Kot podjetnik je moderniziral in razširil domačo barvarno. Njegova pravnukinja Darja Okorn jo še vedno ohranja kot spominsko sobo v hiši na sedanji Vodopivčevi ulici 11. Matej je povezal z barvarno od sto do sto petdeset kmetov, predvsem iz Bitenj in Besnice, ki jih je spodbujal, da so (pozimi) izdelovali platno. To je bilo takrat edino praktično uporabno blago, predvsem za kmečka dela. Surov izdelek so pripeljali v barvarno v Kranj, kjer so ga dodelali. Pirc je od njih odkupil platno, ki ga kmetje niso potrebovali. V barvarni je sicer imel stalno zaposlenih le od pet do šest delavcev. Leta 1864 je v središču Kranja (pri Mayerju) odprl trgovino in prek nje začel prodajati blago po vsej Avstro-Ogrski. Ker je barvarna za sušenje in oblikovanje platna potrebovala veliko drv za pogon strojev, je Pirc kupil v okolici Kranja tudi veliko zemlje oziroma gozdov.

Kot župan je posvečal veliko pozornost kulturnemu dogajanju in slovenskemu jeziku. Bil je med soustanovitelji kranjske narodne čitalnice in bil njen prvi predsednik. Kot aktivni član je sodeloval tudi v literarnem društvu in akademiji za glasbo, bil je predsednik kranjske kmetijske družbe … Izvoljen je bil tudi za šolskega nadzornika, šest let je bil svetovalec okrajnega šolskega sveta, vodil pa je tudi planinski klub.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Srednji vasi v Bohinju se je 18. 9. 1849 rodila planinka Rozalija Škantar. Leta 1870 je bila prva ženska, ki se je povzpela na Triglav. Pozneje je bila oskrbnica v Vodnikovi koči.

V Železnikih se je 18. 9. 1865 rodil Franc Thaler. V Šentilju je bil med soustanovitelji hranilnice in posojilnice, ki je reševala slovenske domove, bil pa je tudi šentiljski župan.

V Trzinu se je 19. 9. 1851 rodil Ivan Hribar. Bil je eden najbolj znanih ljubljanskih županov, saj je županoval 14 let. Ob okupaciji je naredil samomor – skočil je v Ljubljanico.

Na Jesenicah se je 23. 9. 1895 rodil zgodovinar in pravnik Josip Žontar. Njegovo življenjsko delo je Zgodovina mesta Kranja.