Odstirajo zgodovino gimnazije

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 10:10

V stari avli Gimnazije Kranj bodo v ponedeljek odprli razstavo ob 120-letnici gimnazijske stavbe in naključni najdbi časovne kapsule. Na osnovi bogatega arhivskega gradiva se bodo obiskovalci razstave lahko podali na potovanje v preteklost kranjske gimnazije.

Ob odprtju nove stavbe gimnazije pred 120 leti je bilo v Kranju nadvse slovesno. Gimnazija, za katero so se tako v Kranju kot tudi širše na Gorenjskem borili dolga desetletja, je namreč končno dobila primerno domovanje. Skozi preteklost te 120-letne lepotice se bo mogoče sprehoditi na razstavi, ki jo bodo ob vznožju starega stopnišča odprli v ponedeljek ob 18. uri. Razstavo sta pripravili konservatorska svetnica pri kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Nika Leben in profesorica Anita Omejec.

V središču razstave bo samo poslopje gimnazije, za katerega so temeljni kamen položili 18. maja 1896. »Za gimnazijo so bile sprva v igri tri lokacije, in sicer grad Khislstein, nekdanji park Zvezda in različna posestva v Kokrškem predmestju. Grad Khislstein so že kmalu izločili, ker ga je zasedal okrajni glavar in mu ne bi mogli zagotoviti nadomestnega poslopja, prav tako park Zvezda, ker bi sekanje dreves v drevoredu prizadelo čustva prebivalcev, tako da je ostalo le Kokrško predmestje,« je razložila Anita Omejec. Posebno pozornost bodo na razstavi namenili furlanskim stavbenikom, ki so imeli pomembno vlogo pri gradbenih dejavnostih na Gorenjskem. Pri tem so izpostavili Viljema Trea, ki je izdelal načrte za novo gimnazijsko poslopje, in Josefa Fusa, ki so mu že nekaj let po koncu gradnje stavbe gimnazije zaupali gradnjo prizidka in kasnejše prenove. Mogočno poslopje jim je namreč uspelo zgraditi prej kot v letu in pol, kar je ob takratni gradbeni tehnologiji predstavljalo pravi podvig, a že kmalu so se začele kazati pomanjkljivosti hitenja pri gradnji, je pojasnila Anita Omejec. »Izkopna dela za novo stavbo so izvedli 27. aprila 1896, dela pa so potekala tako uspešno, da so slab mesec kasneje položili temeljni kamen. Rok za zaključek gradbenih del je bil 31. avgust 1897, 18. septembra tega leta pa je sledilo slovesno odprtje.« Odprtje novega gimnazijskega poslopja je bil res velik dogodek za Kranj, ob katerem so pripravili veliko procesijo, v kateri sta bila tudi župan in deželni glavar ter drugi pomembni veljaki. Ob tej priložnosti so v zidove stavbe vzidali tudi bakreno skrinjico, ki je med drugim vsebovala spomenico, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof. Omenjeno skrinjico, ki so jo v začetku leta po naključju odkrili med obnovo stare avle, bodo zdaj vrnili gimnazijskim zidovom, dodali pa bodo še novo skrinjico, ki je delo kranjskega zlatarja in pasarja Mateja Marolta, njeno vsebino pa bodo po besedah Anite Omejec sestavili po vzoru njene predhodnice izpred 120 let.

Po podatkih iz spominske knjige sta bili v pritličju osrednje avle nemška in slovenska šolska knjižnica ter pet učilnic, stanovanje za hišnika in sanitarije. V prvem nadstropju je bilo stanovanje za ravnatelja in njegova pisarna, sejna dvorana, učiteljska knjižnica in tri dodatne učilnice, v drugem nadstropju pa dve učni sobi, risalnica, modelirnica, soba za shranjevanje učnih pripomočkov, delovna soba za profesorje ter fizikalni in kemijski laboratorij. Ta čas je v gimnaziji 33 učilnic, nastaja pa tudi dnevna soba za dijake na podstrešju, je poudaril ravnatelj Franc Rozman. Kot zanimivost je Anita Omejec navedla, da so v vdolbinah na pročelju, kjer danes stojita urni, sprva načrtovali postavitev alegoričnih podob Avstrije in Karniole, ki naj bi ju izdelal kipar Ivan Zajec, a tega niso izpeljali, ker bi bilo predrago. Še ne tako dolgo nazaj je imela stavba tudi balkon, s katerega so ljudstvo nagovarjali razni politični veljaki, je pojasnil Rozman in dodal, da so ga podrli v času obnove med letoma 1984 in 1988, ko so pročelju vrnili prvotno podobo.

V prvi letnik takratne višje gimnazije se je leta 1897 vpisalo 22 dijakov, sicer pa je prva leta gimnazijo obiskovalo okrog dvesto otrok, starih od deset do devetnajst let, je razložil Rozman. Leta 1901 je maturiralo prvih 23 maturantov.