V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društvo ustanovil skupaj s šestinpetdesetimi ustanovnimi člani.

Ustanovitev olepševalnega društva pred 120 leti v Škofji Loki štejejo za začetke tamkajšnjega turizma. Društvo je skrbelo za lepšo podobo mesta, ki so ga obogatili z nasadi dreves, zavedali so se tudi pomena gibanja v naravi, o čemer priča ureditev Flisove poti od Grebenarja do Kobile in od Starega gradu do Vincarij, ki so jo opremili tudi s klopmi za sprehajalce. »Danes tod teče tematska pot treh gradov, s Flisovo potjo pa se deloma prekriva tudi trim steza, zgrajena pred desetletji,« pove Marko Pleško, strokovni sodelavec Turističnega društva Škofja Loka, in navrže, da ob letošnji obletnici tudi obnavljajo Flisovo pot. Obdobju, ki ga zaznamuje ta pobudnik loškega turizma, pa se bodo poklonili tudi z razstavo Loka v času Slavka Flisa (1897–1920) in prireditvijo, ki bosta konec tega meseca zaznamovala 120-letnico.

»Kakšna je bila Loka v času Slavka Flisa, bo razkrila razstava razglednic iz tistega časa, izbor je pripravila naša članica Mirjam Jezeršek. Sicer pa je bila takrat Loka med obiskovalci priljubljena zaradi dobrih gostiln, ki so slovele po okusni hrani in dobri 'kapljici', na Placu so se odvijali sejmi, že takrat so mesto zaznamovali promenadni koncerti. Naš pihalni orkester je, kot vemo, star že 141 let. Mesto je imelo od začetka prejšnjega stoletja tudi prvi hotel na Štemarjih, kjer so se obiskovalci radi zadrževali na tamkajšnjem senčnem vrtu. Zaživel je tudi tujski turizem, takratne turiste so imenovali letoviščarji. Obiskovali so kopališče, ki je bilo na začetku urejeno ob Selški Sori. Imelo je lesene pomole in bilo ločeno na moški in ženski del. Kopališče v Puštalu, kot ga poznamo danes, je zaživelo šele v obdobju med obema svetovnima vojnama,« pripoveduje Marko Pleško. Olepševalno društvo, ki je domačine vzgajalo v duhu razvoja turizma, je imelo že pred več kot stoletjem dobro razvito promocijo, ugotavljajo danes Flisovi nasledniki, ki od leta 1952 delujejo v Turističnem društvu Škofja Loka. Ponosni so, da so njihovi predhodniki krepili miselnost o pomembnosti turizma med domačini in da so bili ti naklonjeni letoviščarjem, ki so v Loki ostajali po več dni.

Tudi danes so veseli obiskovalcev. Predsednica turističnega društva Monika Tavčar na podlagi opažanj ocenjuje, da se je v letošnji poletni sezoni obisk povečal za tretjino. Obiskovalcem imajo očitno ponuditi veliko zanimivega, čeprav je veliki hotel, ki ga v takšnem mestu pričakujejo turistične agencije, že dolgo zaprt. »Nastaja pa več manjših nastanitvenih zmogljivosti, dva manjša hotela na Spodnjem trgu sta tik pred odprtjem,« pravi Monika Tavčar. Turizem pa niso zgolj postelje in hrana, mesto privablja tudi s svojimi najlepšimi kotički in dogodki, kot se je izkazalo že v času Slavka Flisa. Letos se bo tako dosedanjim tematskim potem pridružila nova, imenovana Po Romualdovi poti. Gre za pot Škofjeloškega pasijona, ki je ena najbolj prepoznavnim turističnih blagovnih znamk Škofje Loke. Pot, imenovana po avtorju najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, patru Romualdu Marušiču, bo potekala po 13 postajah, nastalih na podlagi 13 prvotnih podob iz Marušičevega besedila in prav toliko postajah iz pasijonske procesije. Zanimivo je, da se ta starodavna zgodba iz srednjeveških uprizoritev prepleta s sodobno tehnologijo: pogled v vsebino pasijona, zgodovino Škofje Loke in najlepše loške legende bo mogoč prek pametnih telefonov, s čimer bodo pasijonsko zgodbo približali tudi mlajšim generacijam. Ob odprtju pasijonske poti bo tudi mednarodna konferenca. Še prej pa nasledniki olepševalnega društva vabijo na že omenjeno razstavo in slovesnost s predstavitvijo razvoja turizma, podelitvijo priznanj in nastopom uglednih glasbenikov: Miloša Mlejnika, Toneta Potočnika in Grudnovih Šmikel.